• Lunina vila

     

    Sončev škrat jeseni pripravlja naravo za zimski počitek. Poskrbeti mora, da vse, kar je čez leto raslo, do konca dozori.
    Zima se odpravi na svoj prvi ledeni pohod in razmeče snežinke. Zmrazi Sončevega škrata, a le za kratek čas. Ustvari si ledeni čarobni cvet in iz njega pričara pravo ledeno snežno vilo, ki naj bi ji pomagala zavladati naravi.
    Luna opazuje Zimo, kako si čara snežno vilo in se odloči, da bo to njena – Lunina vila. Ko se Zima umakne, se luna približa in spečo vilo posuje s svojim prahom … Iz cveta vstane luni predana, sanjava in mila Lunina vila.
                Med Lunino vilo in Sončevim škratom se prebudi ljubezen …
    V ustvarjalnih delavnicah se posvetimo raziskovanju vesolja; izdelovanju lune, planetov ali pravljičnega lika po izbiri.

  •  Vilinka

     

    Skalni Vilenjak prebiva v samoti. Umaknil se je v gore in se skril med skale. Ker bi rad zgradil skalni grad, po gori nabira skale, jih kleše in zlaga na kup. Vilinka goji mavrične cvetlice s čudežno čarobno močjo, ki ohranja vero v dobro in lepo, izpolnjuje želje in uresniči najbolj skrite sanje. Vilinka čarobno cvetlico podari Vilenjaku in mu z njo da moč, da uresniči svoje sanje in končno zgradi svoj skalni grad. Ker Vilenjak ne prizna moči čarobne cvetlice, jo celo pomendra in zatrjuje, da je grad zgradil sam s svojimi rokami, se v njem naselijo mračnjaki – črnjaki: naduti Vsemogočnjak Nadutko, kruti Krutko in neumni Butko Tupko. Vilenjak z njihovo družbo ni zadovoljen in vedno bolj pogreša Vilinko in lepoto njenih cvetlic. Mračnjakom – črnjakom naroči, naj mu jih prinesejo. Nadutko cvetlice pohodi, ker jih ne vidi, Krutko jih pomendra, Butko Tupko pa pravi, da so plevel …
     Pravljica je zelo primerna za Kulturni dan, saj vzpodbudi razmišljanja o pomenu ljubezni in srčne kulture. V ustvarjalnih delavnicah se deklice navadno istovetijo z Vilinko, fantje uživajo v izdelovanju mračnjakov-črnjakov … Prilagojena je za najmlajše, zaradi bogate simbolike povezane z resničnim življenjem namenjna tudi za višjim razredom. Najljubvša publika te predstave pa so 5.6. in 7 razredi. 

  • Vilinkine mavrične cvetlice

     

    Vilinka je v skriti zeleni dolini ob vznožju visoke gore posadila mavrične cvetlice s čudežno čarobno močjo. Vanje je vtkala obliko in lepoto vsega, kar ljubi, misel na vse, kar ji je drago.
    Čarobne cvetlice izpolnijo želje in uresničijo najbolj skrite sanje, lahko pa ostanejo tudi nevidne. Z mavričnimi cvetlicami se je Vilinka odločila služiti lepoti. Cvetlice tudi podari, ampak samo tistemu, ki jih vidi; komu in kdo jih lahko vidi, cvetlice določijo same …
    Kaj vse se Vilinki lahko zgodi, četudi se je umaknila v samoto? 
    Cvetlice čuva veter. V zeleno dolino zaidejo mračnjaki – črnjaki, ki vedo za čarobno moč cvetlic, jih iščejo in pomendrajo …
    Metujček pride cvetlice razvajat in otrokom zaupa Vilinkino skrivnost: » Skriti kotiček, kjer lahko zraste mavrična cvetlica,  je tudi  v vsakem srčku …«

  • Zaljubljeni zmaj

     

    Jan-Jon je zmaj, ki je samo zelje in krompir in ne bruha ognja se zaljubi se v simpatično
    lepo-grdo prijazno čarovnico Karlino. Povabi jo v svoj grad, kjer skupaj živita in kar naprej samo pojeta in plešeta ter pozabita na vse svoje dolžnosti. Čarovnico pogrešajo njene živali, zmaj neha skrbeti za svoja polja. Zanima ju samo zabava.
    Tako se zgodi, da čarovnica izgubi čarobno moč, ker se je zaljubila, zmaju pa zmanjka zelja in krompirja. Začneta se prepirati in prebudi se prava zmajeva narava. Začne bruhati ogenj, čarovnica mora zbežati … 
    Na koncu vendarle znata postati prijatelja.

  • Smešna pošast Barbaba

     

    Barbaba je smešna pošast z veliko obrazi. Zna biti gospod, vendar je lažnivec,  tat in zapravljivec, pa tudi velik zapeljivec. Živi v skalnem gradu in vse dni debele cigare kadi, to je edino, kar  zna. Lovi začarane rožice, začarane tako, da lahko hodijo in nikoli ne ovenejo, jih zasmraja s svojimi cigarami in straši, da jočejo. Z njihovimi vročimi solzicami si greje svoje mrzlo srce in se spominja časov, ko mu je bilo pri srcu še toplo …  Barbaba je nekoč verjel, da bo našel mavrico … Hodil je po svetu in jo je iskal, a je povsod naletel na toliko skušnjav. Od prijaznih čarovnic dobi v dar mavrični prah in prebudi se njegovo mrzlo srce. Obljubil je, da bo odslej rožice imel samo rad in jih ne bo več straši. Ne bo jih več zasmrajal s cigarami, ker bo tudi  nehal kadit  …
    Pravljica je primerna tudi za kulturni dan na temo odvisnosti. Učenci izdelujejo Barbabe in si izmišljajo zgodbice, kako je Barbaba poskušal nehat kadit …