OŠ ŠKOFJA LOKA MESTO


NARAVOSLOVNI DAN ZA 5. RAZREDE
Učiteljice in učenci smo bili navdušeni nad izvedbo NARAVOSLOVNEGA DNEVA in smo to sporočili tudi vodstvu šole in priporočili vaš obisk še ob kakšni drugi priložnosti tudi za druge razrede.
Vodja kulturnega dne, Vanja Hudolin
Učenci so bili za delo zelo motivirani in ustvarili res odlične, unikatne izdelke.
Ravnateljica

OŠ STRAŽIŠČE


Sodobna avtorska pravljica - kulturni dan z Jano Stržinar: V 4-razredu imamo v učnem načrtu poleg ljudske pravljice tudi pravljico, ki so jo napisali znani avtorji. Odločili smo se za pravljico Vilinka. Navdušilo nas je, kako je avtorica uspela motivirati otroke, da so aktivno sledili dogajanju na odru, ki ga je mojstrsko obvladovala. Naslednje šolsko leto smo izbrali ekološko Pravljico o brezi. Po predstavi so dobili učenci vpogled v razmišljanje avtorice, kako se misli preselijo v besede in nastane pravljica. Novo življenje zaživi, ko oživijo pravljični liki v obliki velikih lutk. Potem pa so ustvarjali otroci. Avtorica jih je vodila skozi ustvarjalni proces poustvarjanja lutk in nove predstave.
Kulturni dan je dosegel cilje, ki so bili ponujeni s strani avtorice. Zavedamo se, da so časi težki, toda učencem je potrebno približati ustvarjalen svet. Kdo ga laže kot avtor sam?
Velika prednost je, da se kulturni dan dogaja na šoli in da so stroški zdržni, saj avtorica vse, od organizacije do izvedbe, tudi sama izpelje. Učenci so skozi lastno izkušnjo doživeli, kako pravljica nastaja. Na ta način so mimogrede osvojili tudi razliko med ljudsko pravljico in sodobno pravljico.
Vodja kulturnega dne, Sonja Uršič

PODRUŽNIČNA ŠOLA BLAGOVICA


V petek, 20. 3. 2015, se je Podružnična šola Blagovica spremenila v pravi pravljični gozd. Prvo šolsko uro smo si ogledali ekološko pravljico z naslovom Pravljica o brezi, nato smo skupaj s avtorico, pravljičarko Jano Stržinar ustvarjali na temo predstave. Iz odpadnega materiala in z veliko domišljije smo izdelali pravljična drevesa, jih razstavili in predstavili. Vsaka skupina ali posameznik je o svojem drevesu povedal kaj zanimivega ...

OŠ OLGE MEGLIČ PTUJ


V četrtek, 8. oktobra 2015, so imeli učenci od 1. do 3. razreda kulturni dan. Najprej so si ogledali Pravljično predstavo z lutkami v izvedbi Mavričnega gledališča. Po predstavi so se o njej najprej pogovorili, nato pa so se lotili izdelovanja izdelkov. Učencem se je pridružila ga. Jana Stržinar, avtorica predstave, ki jim je tudi sama pomagala pri ustvarjanju.
Ob koncu so se vsi učenci znova sestali v šolski telovadnici, kjer so predstavili izdelke in zgodbice, ki so jih ustvarili. Učenci so nama povedali, da so na kulturnem dnevu zelo uživali in da jim je bila še posebej všeč lutkovna predstava.
Zapisala šolska novinarja: Ina Gajzer in Žiga Godicelj, 9. b
V četrtek, 10. marca 2016, smo  se učenci 4. in 5. razreda zbrali v telovadnici in si  ogledali Pravljico o brezi. Obiskala nas je gospa Jana Stržinar iz Mavričnega gledališča in nam zaigrala pravljico. Po predstavi smo se odpravili v učilnice in tam izdelali svoja drevesa. Prišla nas je v razred pogledat  gospa Jana in nam pomagala nadgraditi drevesa.
Pol ure pred koncem pouka smo se vsi še enkrat zbrali v telovadnici. Ogledali smo si eko drevesa iz odpadne embalaže in  spregovorili  o različnih vrstah dreves.
Domov smo odšli polni lepih vtisov, predvsem pa ozaveščeni o pomenu dreves in naši povezanosti z okoljem.
 Zapisali: Tjaša Šarac in Stina Lah, 5. a

OŠ JUROVSKI DOL


KULTURNI DAN – LUTKOVNA PRAVLJICA  Z USTVARJALNIMI DELAVNICAMI
Na OŠ J. Hudalesa smo se za kulturni dan  z lutkovno predstavo in  delavnicami v I. triadi ter  v 4.in 5. razredu odločile, zaradi uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev učnega načrta za slovenščino.
Učenci so spoznali avtorico pravljice in lutk ter izvajalko lutkovne predstave Jano Stržinar. V predstavo so bili aktivno vključeni, saj jih je znala uspešno motivirati in jih voditi. Po predstavi  se je z njimi pogovorila o vsebini  ter o nastanku lutk. Nato so učenci  izdelovali  lutke iz odpadnega materiala,  pri čemer se je izkazala ustvarjalnost in domišljija otrok, za kar gre zasluga dobro izpeljani predstavi in vsebinsko zasnovani pravljici Jane Stržinar. Ob koncu kulturnega dneva so imeli učenci možnost pokazati, kaj so ustvarili. Nastale so čudovite lutke in že nove lutkovne predstave.
Kulturni dan je dosegel naš namen in vzgojno-izobraževalne cilje, obenem pa je za učence in starše cenovno ugodnejši, saj se vse dogaja na šoli. Z gospo Jano smo doživeli prijeten jesenski dan in skupaj z njo odkrivali pomen vsega lepega okoli nas.
Vodja kulturnega dne na OŠ J. Hudalesa Jurovski Dol, Martina Škrlec

OŠ CERKLJE NA GORENJSKEM


Imeli smo kulturni dan. Najprej smo si ogledali predstavo. Bila nam je zelo všeč, saj je bila poučna, ker je govorila o naravi. Naučili smo se, kako moramo ravnati z drevesi. Vse skupaj nam je zaigrala avtorica pravljice Jana Stržinar. Zelo sta nam bila všeč Dumbo in Bumbo.
Potem smo odšli na delavnice in izdelovali svoja drevesa. Delali smo jih iz odpadne embalaže in papirja. Drevesom smo izdelali tudi obraze in jih s tem oživeli. Po delavnici smo odšli v športno dvorano in svoja drevesa predstavili še ostalim.
Imeli smo se zelo lepo.
Neja, Karin, Aljaž, Nejc, Jaka, Eva – 4. a

VRTEC CERKLJE NA GORENJSKEM


Vaša predstava je otroke in vzgojiteljice navdušila ...
Vlasta Košnik, vodja vrtca Cerklje na Gorenjskem

OŠ MOJSTRANA


HVALA za lep in ustvarjalen kulturni dan.
Vesna Režonja

I. OŠ SLOVENJ GRADEC


EKO KULTURNI DAN
"Nič se ne zgodi če ne uporabiš rok in se ne lotiš dela." (Haadwig Hanoke)
Tako bi rekla ga. Jana, ki z svojim zasnovanim projektom razvija trodelnost  učencev, torej čutenje, mišljenje in ročne spretnosti. pri njej misli in ideje dobijo obliko in s tem uporabno vrednost ter zaživijo. S svojim delom vpliva, da postane razmišljanje o okolju, naravi, ekologiji, kulturi jasno in polno domišljije. Otroci občutijo, da s svojim delom in ravnanjem lahko vplivajo na razvoj svoje osebnosti. Dojamejo in razumejo svet, ki jih obkroža.
Njen projekt ima cilj, praktično vrednost, prekriti procesi, ki se hkrati odvijajo v mladem človeku, pa imajo dalekosežne vplive. Vse to otroke pritegne, zabava, hkrati pa se mimogrede učijo.
Kot ustvarjalka lutk in kakovostno pripravljene predstave, zagotavlja lep jezik, upošteva moč izročila, ki je v ozadju vsakega junaka. Poleg sporočilne vrednosti lutk pa so tudi estetsko zelo privlačne.
Doživeli smo poseben, lep da. Otroci so se prelevili v kritičnega, razmišljačega otroka, ki zna izražati čustva, svoje misli, znanje in vidi okrog sebe tudi lepe stvari.
Učiteljice 2. in 3. razredov, ravnateljica Zvonka Murko

OŠ NOVE FUŽINE LJUBLJANA


EKOLOŠKI KULTURNI DAN ZA 5.RAZREDE
Najprej nas je ga. Jana Stržinar popeljala v čarobni svet Pravljice o brezi. S pomočjo pravljice so učenci spoznali, da so drevesa živa bitja, ki ravno tako čutijo kot ljudje ...
Po presdtavi je v razgovoru razložila kako je pravljica nastajala, kdaj je nastala tudi knjiga. Sledila so navodila za ustvarjanje. Učenci so zavihali rokave, se prepustili domišljiji in pod njihovimi rokami, po potrebi s pomočjo nasvetov in pomoči  avtorice, so nastajala pravljična drevesa.
Učenci ugotovijo simboliko pravljice,  se neposredno od avtorice se seznanijo z različnimi ustvarjalnimi proces in iz odpadnega materiala ustvarijo izdelek.  Pri tem se seznanijo z enostavnimi postopki ustvarjanja in se preizkusijo  v ročnih spretnostih poznajo kako nastane lutka, vsebina, pravljica. Oblikujejo pozitiven odnos do narave  in se naučijo kako so drevesa pomembna za človeka in okolje nasploh, kakšna je povezanost V pravljici obnovijo tudi znanje o drevesu, kako živi, raste ... 
Posebej pa je treba poudariti, da so učenci na povsem drugačen nov način spoznavali pomembnost odnosa človeka do narave. Ekološki dan je bil izveden profesionalno, primerno starostni stopnji otrok, učenci so na njemaktivo sodelovali in se pri tem zabavali. Tovrstni način ekološkega dneva bomo priporočili učencem 1. triade.
Razdničarke: Jasna Salokar, Zvonka Robič, Saša Vlah

OŠ NOVE FUŽINE LJUBLJANA


EKOLOŠKI KULTURNI DAN NA RAZREDNI STOPNJI
16.4 in 20.4. smo imeli učenci os 1. do 5. razreda ekološki kulturni dan. Ogledali smo si pravljico Povodni mož in Makov škrat, ki nam jo je doživeto zaigrala gospa Jana Stržinar, na glasbila jo je spremljal gospod Magdalenc.
Po pravljici smo iz odpadne embalaže izdelali pravljična bitja in igrali na glasbila. Ekološki dan smo zaključili s predstavitvijo svojih izdelkov in zaigrali  na inštrumente. Imeli smo se lepo.
Ravnateljica, Damjana Korošec

OŠ FRAM


 
5. oktobra smo na šoli izvedli tehnični dan v okviru mednarodnega projekta Voda – od mita do arhitekture pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Dotaknili smo se pravice do vode kot ustavne pravice in želeli opozoriti na ustrezen odnos do vode in vodnih virov, ki so bili nekoč skupni, vaški (vodnjaki, kali, studenci, izviri).
Voda v svojem toku nosi tudi poetičen navdih in lutkovna predstava Jane Stržinar, Kapljica na obisku, je naše dogajanje prijetno zaobjela. Vsi smo uživali ob čudoviti sceni in velikih lutkah, predvsem pa v besedilu, ki jih je opozarjalo na nenehno skrb za naravo, čiste travnike in jezera, da bi le-ta čim dlje živela in dajala življenje. Nekateri učenci so v navezi s predstavo izdelali čudovite lutke za popoldansko razstavo, spet drugi so ustvarjali likovne vodne kolaže, vodne duhce in živali ob vodi. Nekaj skupin učencev se je izživelo v glasbi in na zanimive načine poustvarilo pesmi o dežnih kapljah.
Ga. Jana je s svojo ustvarjalnostjo otroke tako navdušila, da so po končani predstavi ustvarili unikatne kapljice, povodnjake in čarovnice. Vse z željo po ohranitvi čistega okolja in neonesnaženih voda. Hvala za ljudi, ki jim je mar.
Simona Napast, vodja projekta
 

OŠ KOSEZE LJUBLJANA


EKOLOŠKI KULTURNI DAN IN BRALNA ZNAČKA NA RAZREDNI STOPNJI
Na šoli smo doživeli pravo mavrično, pravljično gledališče z lepimi lutkami in pomladno obarvano predstavo VRT POVODNEGA MOŽA. Ob predstavi smo uživali in se naučili, da so lepe misli enako pomembne kot čisto okolje.
Hvala lepa še enkrat za resnično lep in doživet eko kulturni dan ...
Aleksandra Jamnik

PODRUŽNIČNA ŠOLA OVSIŠE


Letošnje šolsko leto smo na Podružnični šoli Ovsiše začeli z lutkovno predstavo Vilinka, v izvedbi Mavričnega gledališča. Avtorica in izvajalka pravljice, gospa Jana Stržinar se je za naše učence zelo potrudila. Oder je spremenila v čudežno deželo cvetja in skalnih vrhov, z doživeto pripovedjo, s svojim žarom, je pritegnila tako prvošolce kot malo starejše učence. Preko izvirno izdelanih lutk smo se prepričali, da še živi svet divjih mož, brezsrčnosti, hudobije, še močnejši pa je svet dobrih vil in dobrosrčnih škratov. Tako kot v vsaki pravljici se vse konča srečno....
Po predstavi je gospa Jana s svojimi bogatimi izkušnjami pomagala učencem z nasveti, kako se iz različne embalaže izdela pravljičnega junaka. Nastale so čudovite lutke, ki jih bomo med šolskim letom oživeli v različnih, svojih zgodbah.
Vodja podružnične šole Ovsiše Vilma Kravanja Gosnik.


KULTURNI DOM NOVA GORICA
Z Mavričnim gledališčem sodelujemo že vsa leta ob Tednu otroka, dnevu odprtih vrat ali ob novoletnih prireditvah. Naša dolgoletna znanka, avtorica pravljic in izvajalka Jana Stržinar je v letošnjem letu na našo prošnjo za glasbeno mladino pripravila posebno ponudbo: pravljično predstavo za vse starosti VILINČEK VILI z glasbeno skupino URULU, ki se ukvarja s proučevanjem slovenske ljudske glasbe.
Z glasbenim programom VILINČEK VILI je gospa JANA STRŽINAR pri nas za otroke vrtcev in osnovnih šol nastopila dvakrat v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica. S programom je bila izredno uspešna tako pri učencih kot učiteljih, saj zna vzpodbuditi zanimanje za glasbeno umetnost med najmlajšimi, kot pravljičarka pa v otrocih prebuja kreativnost, notranjo harmonijo in naravnanost k lepemu.
Glede na visoko strokovnost in profesionalnost izvedenih programov priporočamo, da se ugodi prošnji umetnice Jane Stržinar.
Pavla Jarc, direktorica


MESTNA KNJIŽNICA KRANJ
Med obiskovalci knjižnice Kranj sta bili predstavi Mavričnega gledališča v izvedbi avtorice Jane Stržinar Vrt povodnega moža in Pravljica o brezi zelo dobro sprejeti.
Zainteresirani smo za sodelovanje tudi v prihodnje.
Nina Svetelj, vodja službe za prireditve

OŠ GODOVIČ


KULTURNI DAN S PRAVLJIČARKO JANO STRŽINAR
V torek, 7. februarja, smo na podružnični šoli Godovič gostili pravljičarko Jano Stržinar, ki že tri desetletja ustvarja in z lutkami oživlja svoje pravljice. Naša telovadnica je postala pravljični oder in pravljičarka nas je s svojimi lutkami popeljala v pravljični svet breze Nane Jasne.
Njene lutke so nas navdušile. V pogovoru z umetnico otroci kar niso nehali spraševati, kako nastane pravljica, kako dolgo nastaja, kako izdela lutke, iz česa … Tako je nastal intervju, v katerem gospa Jana Stržinar otrokom podrobno odgovarja na njihova bistra vprašanja.
Sledile so delavnice, v katerih so učenci izdelali svoje pravljično drevo. Uporabili so različno embalažo in se z navdušenjem vrgli v delo. Idej jim ni zmanjkalo. Tako je nastalo 9 posebnih pravljičnih dreves s svojo zgodbo.
___________________
Hvala za vse fotografije in elektronske knjige. Fotografije so mi dragocene, ker so na njih zadovoljni otroci, svetloba le malo moti. sonce tistega dne ste bili vi. Upam, da se zavedate, kako lep dan ste nam podarili ter da tudi vam ostane v lepem spominu.
Z lepimi pozdravi,  Nataša Pintar
Objava v glasilu občine Idrija
Izjemen kulturni dogodek je bilo druženje s pravljičarko Jano Stržinar, ki jih je obiskala na šoli. Skozi Pravljico o brezi so učenci spoznavali pomen prijateljstva, medsebojne povezanosti in spoštovanja narave. Za pravljičarko so imeli pripravljenih veliko vprašanj o njenem delu, lutkah, pravljicah. Uživali so v likovni delavnici, kjer je z njimi ustvarjala tudi gostja
VTIS UČENCA
Ko sva prišla v šolo, sva zagledala avto pred vrati. Ko sva se preoblekla, smo šli v telovadnico gledat predstavo o brezi. Bila je zelo lepa. Ko je bilo konec, smo začeli izdelovati drevesa. Izdelovali smo jih iz kartona in škatel. Naredili smo 9 dreves. Najbolj nama je bilo všeč, ko smo izdelovali drevesa.
Matija in Gorazd, 3.r.
___________________________________________________________

Edvard Majaron

 

MNENJE
Jana Stržinar že dolga leta vztraja s svojimi pravljicami ob lutkah v slovenskem kulturnem prostoru. Je umetnica – pripovedovalka, ki jih imamo Slovenci manj kot je prstov na eni roki. Ob tem je tudi ustvarjalka, ki v svoje pravljice vpleta etnološko prepoznavne like iz naše ljudske dediščine, jih zapleta v spore  in konflikte, značilne za naš čas: vilinska bitja v njenih zgodbah rešujejo probleme, ki tarejo našo družbo – med temi je še posebej izpostavljena ekologija – in posredujejo mladim gledalcem / poslušalcem sporočila o   osamljenosti,  prijateljstvu, pa tudi o nevoščljivosti, privoščljivosti in kar je še dobro znanih negativnih lastnosti, prepogosto prisotnih med nami.
Zgodbe Jane Stržinar tako govorijo skozi pravljične elemente o odnosih v sodobni družbi in jih skozi vizualizacijo z velikimi lutkami prikažejo v drastični luči. Otrokova čustva, odprta za pozitivne rešitve, doživljajo zadoščenje skozi več čutov in tako Janine zgodbe pustijo še močnejši pečat na otrokovi duši, ki se veseli pravičnih rešitev sporov in socializacije negativnih likov, kar je pogostna poteza avtoričinih pravljic.
Vsekakor gre za prepoznavno, samosvojo umetnico pripovedovalko zgodb z lutkami, ki zagotovo s svojo energijo in vero v to, kar dela, zapolnjuje prostor med slovenskimi ustvarjalci za najmlajše na svojski, prepričljivo pozitiven način in zato brez dvoma zasluži priznanje in status pomembne ustvarjalke v kulturi.

 

____________________________________________________

Milan Dekleva

 

Mnenje o lutkovnih igrah Jane Stržinar
Kot urednik Otroškega in mladinskega programa na TV Slovenija sem sodeloval pri ekranizaciji sedmih lutkovnih pravljic Jane Stržinar (Zaljubljeni zmaj, Začarane rožice, Vilinka, Povodni mož in Makov škrat, Zimska zgodba, Kapljica v pomladi in Pravljica o brezi). V njih je Jana Stržinar razvila samosvojo in takoj prepoznavno lutkarsko poetiko.
Poetiko, katere osnova je globoka vera v holistično naravo sveta, kjer ima vsako bitje svoje mesto in pomen, je po mojem mnenju po krivici prezrta. Jana Stržinar jo je gradila v času, ki je bil naklonjen bliskovitemu razvoju tehnologije in ustvarjanju kibernetičnih svetov.
Zdaj, ko postaja vse bolj jasno, da razvoj tehnologije ne bo odrešil človeka pred njegovim nihilističnim rokovanjem s svetom, postaja ekološka motivacija pravljičnih junakinj in junakov Jane Stržinar še kako pomembna! Zaupanje v čustva in naklonjenost  do drugih bitij ni vprašanje estetike, ampak etike in v tem smislu se njene pravljice vključujejo k reševanju sveta.
Priporočam vam, da umetniška hotenja Jane Stržinar podprete in s tem vrnete nebu in zemlji nekaj mavričnega upanja.

______________________________________________________

Tone Partljič

MNENJE O PREDSTAVI JANE STRŽINAR
Vilinka

Vilinka, kakor napoveduje že naslov, je predstava o bajeslovnih bitjih in je pravljična pripoved in poetična upodobitev spopada dobrega in zlega, rože in kamna, svetlobe in mraka.
Glavna junaka sta Skalni Vilenjak in cvetlična Vilinka. Vilenjak sanja o gradu, ki ga bo zgradil. Je sanjač, ki nima moči za uresničitev sanj. Je umetnik, ki se spopada z motivom, a ga ne zna in ne more realizirati. Pomaga mu še
(neslutena ) ljubezen, kot moč za realizacijo…
Vilinka mu namreč daruje čarobna mavrična semena, ki pomagajo skalam in skalnemu Vilenjaku zgraditi grad.
Toda ko ga zgradi, se ne spomni ne na hvaležnost ne za seme ljubezni. Vilo zavrne, češ da je grad zgradil sam in celo mavrično rožo, ki mu jo je posadila kot ljubezenski znak pred gradom, zavrže. Ker je Skalni Vilenjak hoče le skale. Njegovo srce je temačno in ni čudno, da se k njemu priselijo trije
Mračnjaki – Črnjaki… Ta pravljični spopad se nadaljuje v fabulativno bogati zgodbi, polni ljudskih in pravljičnih predvidljivosti in presenečenj…
Do zmage rož, svetlobe, ljubezni!
Že več kot dobro desetletje pisateljica in lutkovna pravljičarka Jana Stržinar vodi svoje Mavrično gledališče. Ne le zaradi vztrajanja v težki nehvaležni umetniški panogi (Mavrično lutkovno gledališče ene igralke – avtorice), tudi zaradi izpovednosti delo vsekakor priporočam.
____________________________________________________________

Jurij Pervanje
režiser

MAVRIČNE PRAVLJICE

Mavrični svet bogatih zgodb je poln domišljije, ljudskih modrosti, poznanih in novih, mračnih in veselih – dobromislečih likov, predvsem pa v njem z velikimi plameni gori ljubezen do narave, okolja. Otroci se zlahka vživljajo v ta svet zlega in dobrega in nevede pijejo z žejnimi požirki plemenit odnos do narave.

Avtorica zgodb, likov, kostumov, scenografije, kreatorka in izdelovalka lutk ter igralka Jana Stržinar bi skozi TV okno tako lahko ponudila svoj pravljični svet širšemu, predvsem mlademu, občinstvu.

__________________________________________________________

Neža Maurer

MNENJA O PREDSTAVI JANE STRŽINAR
Vilinka

Vilinka je ena izmed priljubljenih pravljičnih iger Jane Stržinar. Po vrsti že deveta. Morda bo sčasoma postala najljubša. Zakaj? Zaradi iskrenosti, s katero popelje gledalce v pravljični svet – ki pa je vendarle tudi človeški svet. Mladi gledalci seveda sledijo samo pravljici – in tako nezavedno srkajo Vilinkin plemenit odnos do narave. Ona ima rada cvetje – in njene cvetlice so zaradi tega čudežne. Rada ima skale, planine in gozdove – zato svet živi z njo in ona z njim.
Povsem drugačen je on – Skalni Vilenjak. Tudi on živi v naravi, v gorah – toda prepričan je, da so vse lepote zaradi njega tu. Samo sebe čuti in vidi. Želi si sezidati velik grad – nekaj, kar bo na zunaj pričalo o njegovi veličini.
(Koliko ljudi ravna podobno!) Toda delo je težko. Šele Vilinkina ljubezen, njene mavrične cvetlice mu pomagajo željo uresničiti.
Njegovi podaniki ali pajdaši – črne prikazni – mračnjaki, črnjaki- so samo zunanja upodobitev Vilenjakove duševnosti: Nadutko je nadut; Krutko je krut; Tupko je top, zabit. Je kaj čudno, če Skalni Vilenjak s takimi pomagači potaca Vilinkine mavrične cvetlice – ne da bi jih sploh opazil.
(Koliko ljudi ravna podobno!)
Prav v tem je osnovno nasprotje med grobo oblastjo nad naravo in ljubečim sodelovanjem z njo.

Avtorica Jana Stržinar (ki je istočasno ustvarjalka lutk in okolja) v resnici čuti kar piše. Zato so njene improvizirane kulise s skalami in cvetlicami tako prepričljive. Lutke v naravni človeški velikosti – oživi sama: s svojim telesom stoji za njimi, svoj glas jim daje.
Pravljične osebe resnično živijo v njej (morda v marsikomu od nas) zato je njen glas, ki ga posoja svojim lutkam, tako prepričljiv, resničen. Slišimo Vilinkino milino in zaupanje v naravne moči. V glasu čutimo Vilenjakov notranji boj med prevzetnostjo in poštenostjo.
Moč lutkovnih iger Jane Stržinar je v tem, da gledalcem posreduje resnična prepričanja in da so pravljične osebe udejanjanje njenih idej.

________________________________________________________________________

Renata Šribar, zasebna raziskovalka in docentka za antropologijo
na Fakulteti za podiplomski humanistični študij, Ljubljana

RECENZIJA LUTKOVNIH PRAVLJIC JANE STRŽINAR IN PRIPOROČILO

Umetnica Jana Stržinar svoje delo posveča majhnim, večjim in že odraslim otrokom. S svojim Mavričnim gledališčem obiskuje tudi vzgojno-izobraževalne ustanove, še zlasti pogosto jo vabijo v osnovne šole. Kot avtorica predstav in lutk in tudi izvajalka namenja svoja dela zlasti starostnim skupinam od 6 do 15 let, saj lutkovne pravljice, s katerimi gostuje v aktualnem obdobju, vključujejo močno noto okoljskega ozaveščanja, s katerim je treba pričeti prav v obdobju odraščanja. V skladu z njenimi avtorskimi izkušnjami se na predstave Vilinka, Pravljica o brezi in Povodni mož in Makov škrat zelo dobro odzivajo tudi najstniki in najstnice. Otroci, v teh letih skorajda že mladi moški in ženske, so čustveno odzivni in kar najbolj gnetljivi v oblikovanju svojega sebstva, v kolikor jim informacije, nasvete, vizije njihove in skupne prihodnosti posredujemo na občutljiv in neavtoritativen način.

Navedene pravljice, ki so tako vizualno kot sporočilno prava umetniška dela, posredujejo vednost o trajnostnem sobivanju z naravnim okoljem in človeške vrednote, na katere naš čas rad pozablja. Šola pa je še vedno tisto mesto, ki v kar največji meri dopolnjuje, nadgrajuje ali celo nadomešča družinski manko glede učenja o vrednotah, ki združujejo ljudi, vzdržujejo naravo in podpirajo demokratično družbo. V tem smislu so predstave Jane Stržinar za nižje in višje razrede navdih in osvežitev šolskega okolja. Sporočila predajajo z globokim uvidom in posluhom za odraščajoče tako, da je ob predstavah toplo pri srcu tudi učiteljicam in učiteljem. V preobremenjenem vsakdanu namreč tudi odrasli potrebujemo občasne opomine, za kaj se je vredno truditi in kaj je najdragocenejše, kar lahko prenesemo otrokom.

Pravljica Vilinka med vsemi aktualnimi predstavami najbolj nagovarja starejše otroke, najstnice in najstnike v najvišjih razredih OŠ; govori o vilinskem bitju, ki ustvarja čudežno cvetje, poustvarjanje vsega dobrega in lepega. Z eno takih rožic pomaga Vilenjaku zgraditi skalnati grad, toda ta po uspelem podvigu postane ošaben in odvrže rožico. V njegovem gradu se naselijo trije mračnjaki Nadutko, Krutko in Tupko, ki vsak na svoj, sebi lasten način uničijo še drugo čudežno cvetje. A Vilenjak se kmalu zave, kako prazno je njegovo življenje s tako omejenimi sostanovalci. Ker mu ti ne zmorejo najti čudežnih cvetlic, saj zanje ostanejo nevidne, gre pobrat odvrženo rožico, tisto prvo, ki mu je pomagala zgraditi grad. Zdaj Vilinka ve, da so nastopili novi časi, in skupaj z Vilenjakom zaživita sredi čarobnega, magičnega cvetja, ki ga je zasadila tudi okoli njegovega gradu.
Pravljica metaforično obrazloži, zakaj se zloba in nehvaležnost ne izplačata in zakaj je pomembno spoštovati pomoč in lepoto. Mračnjakom črnjakom, ki imajo črno dušo, nihče ne želi biti podoben. Najstniki in najstnice prejmejo sporočilo, da privzemanje negativnih vzorcev ni priporočljivo za dobrodejen vstop v svet odraslih.

Predstava Pravljica o brezi na lep, razumljiv način govori o sožitju z naravo in poseže v umevanje otrok z jasnimi podobami in besedami. Vilinsko deželo, kjer so tudi drevesa nomadska, udari nesreča. Drevesno ljudstvo se razbeži in breza se znajde sama. Pomaga si tako, da se globoko poveže z zemljo in da se razume z nebom. Nekega dne se znajdeta ob njej Dumbo in Bumbo, ki jo sprva hvalita, nato pa začneta njene dele uporabljati za izdelavo stolov in gradnjo zavetja. Breza je srečna, da ima družbo, zato potrpi, vse dokler se ne spravita nad lubje, ki je vitalnega pomena za njeno preživetje. Tedaj se spomni, da ni navadno drevo, in ju s premikanjem straši, saj jo imata za stvar. Njeno nagajanje, s katerim ju želi le podučiti, ne pomaga. Zaleže pa, ko oba neumneža obišče v sanjah in jima razloži, da je čuteče bitje, ki ga njuno početje boli. Dumbo in Bumbo spoznata, kako neobčutljiva sta bila. Z zdravilom iz zelišč ji pomagata, da si opomore, in vsi trije se skupaj odpravijo po sledi drevesnega ljudstva.

Povodni mož in Makov škrat je precej strukturirana pravljica, ki ji bodo z veseljem sledili v nižjih in višjih razredih osnovnih šol, še zlasti v petem in šestem razredu. Domiselno uporablja znano slovensko pravljično in pesniško podobo povodnega moža. A če je v Prešernovi pesmi konec nesrečen, je tu več kot srečen, saj se ne osreči le povodni mož Voltek, temveč tudi narava. Voltek namreč živi v umazanem ribniku, iz katerega mora kar naprej nositi človeško šaro. V osamljenosti ga razveseljuje zgolj čudežno makovo polje, a Makov škrat se razjezi nanj, ker mu krade cvetlice. Ko se mu povodni mož izpove, ga škrat obdari in o njem pove še potepuški rožici Marjetici. Ta je radovedna in konča s povodnim možem v njegovem umazanem ribniku. A na srečo je škrat ni pozabil; prste vtakne vmes še čarovnica Zelena in na koncu je Marjetica rešena, ribnik očiščen, povodni mož Voltek pa ves srečen med načaranimi lokvanji.

_______________________________________________________________________

KULTURNI DOM SLOVENJ GRADEC

 

Izjava o sodelovanju
 Z Jano Stržinar sodelujemo že vrsto let, njene predstave uvrščamo tudi na spored našega lutkovnega abonmaja. Odziv publike na njene predstave je vedno odličen, saj zna z vizualno bogato scenografijo in prisrčnimi lutkami na odru pričarati resnično pravljično doživetje, hkrati pa otroke vzpodbuja k aktivnemu spremljanju zgodb in njihovih sporočil, ki, kot je v navadi ljudskega pripovedništva že od nekdaj, vsebujejo poučne elemente in moralne nauke, primerne za mlado publiko, dotaknejo pa se tudi odraslih.
Z Jano Stržinar bomo vsekakor sodelovali tudi v prihodnje.
Direktor KD SG, Benjamin Pirnat

_____________________________________________________________________

NARODNI DOM MARIBOR

Producent Marjan Rajbenšu

V okviru programov na Otroškem Lentu že vrsto let sodelujemo z Mavričnim gledališčem. Jana Stržinar je uspešno nastopila z svojimi avtorskimi pravljičnimi predstavami: Vilinka, Začarane rožice prijazne čarovnice, Kapljica, Morjanka, Pravljica o brezi in Vilinček Vill ob glasbeni spremljavi ansambla Uluru.
Njena dela bomo z veseljem uvrstili v program tudi v prihodnje.

___________________________________________________________________________

KULTURNI DOM KRŠKO

Katja Ceglar, direktorica

Z Jano Stržinar, ki ustvarja kot samostojna kulturna delavka kulturni dom Krško že vrsto let sodeluje. V okviru gledališko-lutkovnega programa, ki ga organiziramo za obiskovalce, tako v okviru otroškega gledališkega abonmaja, predstav za vrtiške in šolske skupine in predstav za izven, je nastopila s lutkovnimi pravljicami Morjanka, Začarane rožice, Modra pravljica o mavrici in Modrem svetu in Vilinka.
Jano Stržinar, avtorico in izvajalko predstav Mavričnega gledališča, smo v kulturnem domu Krško gostili tudi v preteklih dveh letih 2011/12 s predstavama Lunina vila in Kapljica na obisku.
Scensko razkošne pravljice z velikimi lutkami pritegnejo gledalce, jih navdušijo in motivirajo k prijetnemu, spontanemu sodelovanju. Čeprav njene predstave trajajo 45 minut, jim tudi najmanjši zbrano sledijo, skozi simboliko pa se dotaknejo tudi odraslih.
Z Mavričnim gledališčem bomo sodelovali tudi v prihodnje.

_______________________________________________________________________

NOTRANJSKI REGIJSKI PARK
KULTURNI DOM CERKNICA

Programska vodja Liza Vipotnik

Z ustvarjalko Jano Stržinar že vrsto let uspešno sodelujemo. Na odru našega kulturnega doma je nastopila z lutkovnimi pravljicami: Povodni mož in Makov škrat, Zaljubljeni zmaj, Kapljica na obisku, Vilinka, Lunina vila, Pravljica o brezi in Vilinček Vill.

Zainteresirani smo za sodelovanje tudi v prihodnje.

ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV LJUTOMER, KRIŽEVCI, RAZKRIŽJE

Predsednica ZKD Ema Tibaut

V okviru abonmaja, ki ga pripravljamo že nekaj let, je s svojimi lutkovnimi pravljicami Povodnjak in Makov škrat, Modra pravljica o mavrici in Modrem svetu in Vilinka že tretje leto zaporedsodelovala tudi ga. Jana Stržinar.
Mavrično gledališče je ponudilo zanimive, scensko bogate in vzgojne predstasve, ki so navdušile tako otroke, kot tudi ućitelje, vzgojitelje in starše. Za projekte Mavričnega gledališča smo zainteresirani tudi v prihodnje.

_____________________________________
OI JSKD Ljutomer

 

Predmet: Poročilo o predstavah Lunina vila
Mavrično gledališče oz. gospa Jana Stržinar je v Ljutomeru odigrala štirikrat predstavo Lunina vila .V sklopu našega abonmaja, si je predstave ogledalo 1047 otrok in dijakov predšolske vzgoje.
Odzivi otrok so bili zelo dobri, saj je razkošna scenografija ustvarila poseben čar na odru, gospa Jana pa jih je popeljala v pravljični svet Mavričnega gledališča. Čeprav je posamezna predstava trajala 45 minut, so jo otroci dobro spremljali, saj so proti koncu vedno pravilno ugotovili, kam je izginila Lunina vila, kdo vse se je pojavljal na odru med zgodbo. Gospa Jana je mojstrsko odigrala več likov in bila s kostumografijo zelo prepričljiva in prisrčna.
Želimo si več takšnih ustvarjalcev, ki z vso svojo energijo in znanjem doprinesejo k razvoju naših najmlajših in se skozi pravljični svet dotaknejo tudi odraslih. Z Mavričnim gledališčem želimo sodelovali tudi v prihodnje,  z novimi predstavami.
Koordinatorka OI JSKD Ljutomer, Mira Rebernik Žižek, l.r.

 

_______________________________________________________________________

JSKD OI RAVNE NA KOROŠKEM

Jožica Pušnik

Samostojna ustvarjalka v kulturi gospa Jana Stržinar je s svojo predstavo gostovala v Ravnah na Koroškem, v petek. 6. februarja 2004. predstava je bila odigrana v okviru lutkovnega abonmaja, ki ga organizira Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ravne. Predstavo si je ogledalo 200 otrok in starši.

Za korektno odigrano predstavo in za sodelovanje se ga. Jani Stržinar lepo zahvaljujemo. Glede na visoko strokovnost, kreativnost in profesionalno izvedeno predstavo smo v okviru našega lutkovnega abonmaja zainteresirani za vse njene nove projekte.

________________________________________________________________________

KULTURNI CENTER LITIJA

v.d. direktorja: Lidija Hauptman

V kulturnem centru Litija že nekaj let organiziramo sobotne otroške matineje, ki trajajo od septembra do maja. Gospa Jana Stržinar je v preteklih sezonah gostovala pri nas s predstavami Zaljubljeni zmaj, Morjanka, Začarane rožice prijazne čarovnice, Kapljica, Vilinka in Pravljica o brezi. S svojimi nastopom je vedno navdušila občinstvo, zlasti so občudovanja vredne njene scenske postavitve.
Zaradi njenega korektnega in profesionalnega odnosa smo za sodelovanje z njo zainteresirani tudi v prihodnje.

_________________________________________________________________________

DOM KULTURE KAMNIK

Programski vodja Goran Završnik

Dom kulture Kamnik deluje od leta 2002. Prav toliko časa nudimo našim obiskovalcem gledališke abonmaje, od katerih ima abonma gledaliških predstav za otroke prav posebno mesto. Naši najmlajši publiki želimo vsako leto približati kar se da zanimive in kvalitetne izvajalce, ki v svet ponavljajočih se komercialnih ponudb vnašajo svežino in najrazličnejše poglede na svetove okoli nas.
Prav zato smo se odločili, da bo prva predstava otroškega abonmaja v sezoni 2006/07 predstava Mavričnega gledališča. Pravljica o brezi je drugačna, pravljično prepričljiva, estetsko dovršena in za spremembo od večine drugih predstav otroške pozornosti ne priteguje z divjimi dinamičnimi vložki, glasno glasbo in drugimi efekti, ampak jih pritegne s umirjeno pravljično prepričljivostjo in pušča veliko prostora otroški domišljiji.

Jana Stržinar se je na omenjenem gostovanju izkazala kot profesionalka, tako glede izvedbe kot same organizacije in tehnične priprave. Zaradi vsega tega in prej omenjenih razlogov bomo s Mavričnim gledališčem zagotovo še sodelovali.

________________________________________________________________________

CANKARJEV DOM NA VRHNIKI

Vodja Cankarjevega doma Igor Berginc

V otroškem abonmaju 11. šola sezona 2004/05 smo v Cankarjev dom na Vrhniki med ostalimi gledališči povabili tudi Mavrično gledališče s predstavo Vilinka. Nad delom Jane Stržinar, ki je tudi voditeljica Mavričnega gledališča in njeno predstavo smo bili navdušeni. Jana. ki je hkrati igralka, režiserka, izdelovalka lutk, avtorica tekstov pravljic …, je s svojo pravljično predstavo navdušila tako odrasle kot male gledalce, ki so v tišini in z velikim zanimanjem poslušali zgodbo o pravljičnih bitjih in njihovih dogodivščinah.
Mavrično gledališče bomo z velikim veseljem še povabili na naš oder in se skupaj z njim in našimi malimi gledalci veselili novih lutkovnih predstav in dogodivščin pravljičnih junakov, ki jih bo ustvarila Jana Stržinar.

_______________________________________________________________________

ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV AJDOVŠČINA

Vladislava Navotnik

Zveza kulturnih društev Ajdovščina v okviru svojih abonmajskih predstav za otroke že vrsto let sodeluje z ga. Jano Stržinar. Pravljične predstave Mavričnega gledališča so bile s strani otrok in učiteljev vedno lepo sprejete.
V letošnjem letu smo sodelovali s predstavo VILINČEK VILI, ki je bila pri otrocih sprejeta z še posebnim navdušenjem.
Otroške pravljične predstave Jane Stržinar so zelo pestre, privlačne in so zaradi poučne in izrazito pravljične vsebine, primerne za otroke različnih starosti.
Ker gospa Jana Stržinar vsake toliko časa pripravi novo predstavo za otroke, smo prepričani, da bo naše sodelovanje potekalo tudi v prihodnje.

______________________________________________________________________

EKOŠOLA

Nacionalni koordinator programa Ekošole

Mag. Gregor Cerar

V slovenskih ekošolah smo v preteklih letih kar nekajkrat z velikim zanimanjem gledali in brali različne pravljice izpod vašega peresa. Posebno mesto med njimi gre seveda Pravljici o brezi, v kateri otrokom na zanimiv in privlačen način predstavljate vrednote in izjemen pomen trajnostnega razvoja z veliko mero strpnosti, medsebojnega spoštovanja ter sožitja z okoljem in naravo. To je tudi osnovno poslanstvo Ekošole.
Z velikim zanimanjem bomo spremljali nastanek vaših zgodb tudi v prihodnje.

————————————————————

Nacionalna koordinatorka Ekošole

Nada Pavšer

V Ekošoli podpiramo prenovo pravljične predstave POVODNJAK IN MAKOV ŠKRAT za sedanjo in prihodnjo generacijo otrok.

Pravljični projekti Jane Stržinar z ekološko vsebino pomagajo bogatiti ekošolo, ki vsakemu posamezniku oziroma skupini učencev ponudi različne možnosti za učenje ter razvijanje različnih spretnosti in veščin pri oblikovanju osebnosti in razvijanju pozitivne samopodobe ia so zato odličen didaktični pripomoček, ki lahko pomaga učiteljem, pedagogom in učencem izvajati konkretne dejavnosti na šolah.
Pravljice, ki vzpodbujajo k ekološkemu ozaveščanju samoumevno in mimogrede, so še posebej pomembne za najmlajše, saj jim pravljica približa pomen čiste narave samoumevno in mimograde brez žuganja s prstom.

V pravljični predstavi POVODNJAK IN MAKOV ŠKRAT so otroci v predstavio aktivno vključeni in skupaj z prijazno čarovnico Zeleno očistijo ribnik povodnega moža. Mladi v ekošolah s pomočjo pravljičnega doživetja, katerega del je ekološko ozaveščanje tako laže spreminjajo dosedanje razmišljanje in delovanje, ter ustvarjajo pogoje za udejanjanje sonaravnega, oz. trajnostnega razvoja naše dežele. Trajnostni razvoj v ekošoli pomeni graditev vrednot z veliko mero strpnosti, medsebojnega spoštovanja ter sožitja z okoljem in naravo, kar je tudi osnovna nota ekoloških pravljic Jane Stržinar.

SPREMNA BESEDA ZA KNJIGO PRAVLJICA O BREZI
Nada PAVŠER
Nacionalna koordinatorka ekošol Slovenije

Pravljici na pot v otroška ušesa in srca,
ki naj pomaga buriti domišljijo in graditi vrednote Ekošole kot načina življenja

Pravljica o brezi pričara tisto notranje občutenje dreves, ki človeka priklepajo nase, ki polnijo naša srca in obnavljajo duha.
Vsi razumemo, da so življenjski sistemi tega planeta med seboj povezani, da je naša prihodnost odvisna od zdravega gozda, zelenega travnika in modrega morja. Vemo, da lahko človekova prizadevanja za pridobivanje dobrin in uslug poškodujejo in uničijo okolje, od katerega smo odvisni mi in naši otroci. Prav je, da pustimo pot naravnemu razvoju – evoluciji, kjer nič ne ostane nespremenjeno kot npr. premikanje kontinentov, spreminjanje pragozdov in puščav. In če so nekoč potek evolucije narekovali veter, dež in sonce, je prihodnost tega planeta v mislih in dejanjih človeka. »Uravnoteženost in boj med pohlepom, sočutjem strahom in razumom odločata o usodi vsega živega na zemlji.« (Charles Lynn Bragg)
Narava nam je v miljardah let razvoja ponudila veliko vsega, tako da smo postali močni in mogočni. Vsak trenutek se spomnimo na to, da se odzovemo na to dobroto. In če se ob hrastu, ki zna prestati zimske viharje in poletne vročine po moško krepimo, nam breza ponuja nežnost in ljubezen čudovitega ženskega principa matere narave.
Pravljica o brezi nam pomaga bogatiti Ekošolo, ki vsakemu posamezniku oziroma skupini učencev ponudi različne možnosti za učenje ter razvijanje različnih spretnosti in veščin pri oblikovanju osebnosti in razvijanja pozitivne samopodobe.
Rojstni dan Ekošole kot način življenja v Sloveniji je svetovni dan okolja, 5.junij 1996. Ponosni smo na prehojeno pot, veliko poguma, znanja, vztrajnosti, vizije in ljubezni do slovenske zemlje je bilo potrebno na vsaki slovenski šoli, da je program žaživel.
Ekošola je šola naravnih vrednot za 21.stoletje, ki pomembno sooblikuje pot Slovenije v sonaravnost, trajnostni razvoj. Vsak od nas je soodgovoren, da Slovenija ostane edinstven raj pod Triglavom zelena učilnica – vrt Evrope. To je uresničljiva vizija, ki jo bo Ekošola kot način življenja Slovenije dejavno in pogumno uresničevala.
Mladi v ekošolah lahko spreminjajo dosedanje razmišljanje in delovanje, ter ustvarjajo pogoje za udejanjanje sonaravnega, oz. trajnostnega razvoja naše dežele. Trajnostni razvoj v ekošoli pomeni graditev vrednot z veliko mero strpnosti, medsebojnega spoštovanja ter sožitja z okoljem in naravo.
Prav zato je Pravljica o brezi odličen didaktični pripomoček, ki lahko pomagajo učiteljem, pedagogom in učencem izvajati konkretne dejavnosti na šolah..
Iskreno čestitam avtorici pri tako pomembni publikaciji za ekošole.