Lunina vila

 

Son?ev škrat jeseni pripravlja naravo za zimski po?itek. Poskrbeti mora, da vse, kar je ?ez leto raslo, do konca dozori.
Zima se odpravi na svoj prvi ledeni pohod in razme?e snežinke. Zmrazi Son?evega škrata, a le za kratek ?as. Ustvari si ledeni ?arobni cvet in iz njega pri?ara pravo ledeno snežno vilo, ki naj bi ji pomagala zavladati naravi.
Luna opazuje Zimo, kako si ?ara snežno vilo in se odlo?i, da bo to njena – Lunina vila. Ko se Zima umakne, se luna približa in spe?o vilo posuje s svojim prahom … Iz cveta vstane luni predana, sanjava in mila Lunina vila.
            Med Lunino vilo in Son?evim škratom se prebudi ljubezen …
V ustvarjalnih delavnicah se posvetimo raziskovanju vesolja; izdelovanju lune, planetov ali pravljičnega lika po izbiri.

 Vilinka

 

Skalni Vilenjak prebiva v samoti. Umaknil se je v gore in se skril med skale. Ker bi rad zgradil skalni grad, po gori nabira skale, jih kleše in zlaga na kup. Vilinka goji mavri?ne cvetlice s ?udežno čarobno mo?jo, ki ohranja vero v dobro in lepo, izpolnjuje želje in uresni?i najbolj skrite sanje. Vilinka čarobno cvetlico podari Vilenjaku in mu z njo da mo?, da uresni?i svoje sanje in kon?no zgradi svoj skalni grad. Ker Vilenjak ne prizna mo?i ?arobne cvetlice, jo celo pomendra in zatrjuje, da je grad zgradil sam s svojimi rokami, se v njem naselijo mra?njaki – ?rnjaki: naduti Vsemogo?njak Nadutko, kruti Krutko in neumni Butko Tupko. Vilenjak z njihovo družbo ni zadovoljen in vedno bolj pogreša Vilinko in lepoto njenih cvetlic. Mra?njakom – ?rnjakom naro?i, naj mu jih prinesejo. Nadutko cvetlice pohodi, ker jih ne vidi, Krutko jih pomendra, Butko Tupko pa pravi, da so plevel …
 Pravljica je zelo primerna za Kulturni dan, saj vzpodbudi razmišljanja o pomenu ljubezni in sr?ne kulture. V ustvarjalnih delavnicah se deklice navadno istovetijo z Vilinko, fantje uživajo v izdelovanju mra?njakov-?rnjakov … Prilagojena je za najmlajše, zaradi bogate simbolike povezane z resni?nim življenjem namenjna tudi za višjim razredom. Najljubvša publika te predstave pa so 5.6. in 7 razredi. 

Vilinkine mavri?ne cvetlice

 

Vilinka je v skriti zeleni dolini ob vznožju visoke gore posadila mavri?ne cvetlice s ?udežno čarobno mo?jo. Vanje je vtkala obliko in lepoto vsega, kar ljubi, misel na vse, kar ji je drago.
?arobne cvetlice izpolnijo želje in uresni?ijo najbolj skrite sanje, lahko pa ostanejo tudi nevidne. Z mavri?nimi cvetlicami se je Vilinka odlo?ila služiti lepoti. Cvetlice tudi podari, ampak samo tistemu, ki jih vidi; komu in kdo jih lahko vidi, cvetlice dolo?ijo same …
Kaj vse se Vilinki lahko zgodi, ?etudi se je umaknila v samoto? 
Cvetlice ?uva veter. V zeleno dolino zaidejo mra?njaki – ?rnjaki, ki vedo za čarobno mo? cvetlic, jih iš?ejo in pomendrajo …
Metuj?ek pride cvetlice razvajat in otrokom zaupa Vilinkino skrivnost: » Skriti koti?ek, kjer lahko zraste mavri?na cvetlica,  je tudi  v vsakem sr?ku …«

Zaljubljeni zmaj

 

Jan-Jon je zmaj, ki je samo zelje in krompir in ne bruha ognja se zaljubi se v simpati?no
lepo-grdo prijazno ?arovnico Karlino. Povabi jo v svoj grad, kjer skupaj živita in kar naprej samo pojeta in plešeta ter pozabita na vse svoje dolžnosti. ?arovnico pogrešajo njene živali, zmaj neha skrbeti za svoja polja. Zanima ju samo zabava.
Tako se zgodi, da ?arovnica izgubi čarobno mo?, ker se je zaljubila, zmaju pa zmanjka zelja in krompirja. Za?neta se prepirati in prebudi se prava zmajeva narava. Za?ne bruhati ogenj, ?arovnica mora zbežati … 
Na koncu vendarle znata postati prijatelja.

Smešna pošast Barbaba

 

Barbaba je smešna pošast z veliko obrazi. Zna biti gospod, vendar je lažnivec,  tat in zapravljivec, pa tudi velik zapeljivec. Živi v skalnem gradu in vse dni debele cigare kadi, to je edino, kar  zna. Lovi za?arane rožice, za?arane tako, da lahko hodijo in nikoli ne ovenejo, jih zasmraja s svojimi cigarami in straši, da jo?ejo. Z njihovimi vro?imi solzicami si greje svoje mrzlo srce in se spominja ?asov, ko mu je bilo pri srcu še toplo …  Barbaba je neko? verjel, da bo našel mavrico … Hodil je po svetu in jo je iskal, a je povsod naletel na toliko skušnjav. Od prijaznih ?arovnic dobi v dar mavri?ni prah in prebudi se njegovo mrzlo srce. Obljubil je, da bo odslej rožice imel samo rad in jih ne bo ve? straši. Ne bo jih ve? zasmrajal s cigarami, ker bo tudi  nehal kadit  …
Pravljica je primerna tudi za kulturni dan na temo odvisnosti. U?enci izdelujejo Barbabe in si izmišljajo zgodbice, kako je Barbaba poskušal nehat kadit …