OŠ JEZERSKO - Kulturni dan z Vilinko
Naši učenci so bili nad lutkovno pravljično predstavo Vilinka navdušeni. V delavnici, ki je sledila, so izdelali lutke iz odpadne embalaže, blaga, volne in drugih materialov. Pri delu so bili zelo izvirni. Z nasveti je priskočila na pomoč tudi gospa Jana, ki vse lutke za predstave izdela sama. Svoje lutke so na koncu predstavili. Preživeli smo zelo prijetno in ustvarjalno dopoldne!
Vodja šole ga. Marija Kuhar
Pravljičnemu doživetju so se pridružili tudi otroci iz vrtca:
Učiteljice in šolarji so nas povabili, da se jim 14. novembra pridružimo pri ogledu pravljične predstave z lutkami gospe Jane Stržinar, ki deluje pod imenom Mavrično gledališče. Avtorica in izvajalka predstave je našo telovadnico spremenila v čarobno cvetočo deželo vilincev. Otroci so skozi predstavo lahko spremljali boj med dobrim in slabim, med hudobijo in dobrosrčnostjo. Tako starejši šolarji, kot tudi najmlajši malčki, so se prepustili vodenju skozi deželo pravljičnih bitij in z zanimanjem prisluhnili tudi glasbeni spremljavi. Predstava z barvitimi lutkami, živahno glasbo in zgodbo o čarobnih bitjih zbuja domišljijo in zanimanje otrok. Ogled predstav ponuja umetniško izkušnjo, spodbuja ustvarjalnost in pozitiven odnos do kulture. Kot vedno smo veseli in hvaležni, da se ogledu predstave lahko pridružijo tudi naši najmlajši vrtčevski otroci, ki z ogledom urijo vztrajnost in koncentracijo.
zapisala: Urška Furlan
OÅ Å KOFJA LOKA MESTO
NARAVOSLOVNI DAN ZA 5. RAZREDEUčiteljice in učenci smo bili navdušeni nad izvedbo NARAVOSLOVNEGA DNEVA in smo to sporo?ili tudi vodstvu šole in priporo?ili vaš obisk še ob kakšni drugi priložnosti tudi za druge razrede.
Vodja kulturnega dne, Vanja Hudolin
U?enci so bili za delo zelo motivirani in ustvarili res odli?ne, unikatne izdelke.
Ravnateljica
OŠSTRAŽIŠ?E
Sodobna avtorska pravljica - kulturni dan z Jano Stržinar: V 4-razredu imamo v u?nem na?rtu poleg ljudske pravljice tudi pravljico, ki so jo napisali znani avtorji. Odlo?ili smo se za pravljico Vilinka. Navdušilo nas je, kako je avtorica uspela motivirati otroke, da so aktivno sledili dogajanju na odru, ki ga je mojstrsko obvladovala. Naslednje šolsko leto smo izbrali ekološko Pravljico o brezi. Po predstavi so dobili učenci vpogled v razmišljanje avtorice, kako se misli preselijo v besede in nastane pravljica. Novo življenje zaživi, ko oživijo pravlji?ni liki v obliki velikih lutk. Potem pa so ustvarjali otroci. Avtorica jih je vodila skozi ustvarjalni proces poustvarjanja lutk in nove predstave.
Kulturni dan je dosegel cilje, ki so bili ponujeni s strani avtorice. Zavedamo se, da so ?asi težki, toda u?encem je potrebno približati ustvarjalen svet. Kdo ga laže kot avtor sam?
Velika prednost je, da se kulturni dan dogaja na šoli in da so stroški zdržni, saj avtorica vse, od organizacije do izvedbe, tudi sama izpelje. U?enci so skozi lastno izkušnjo doživeli, kako pravljica nastaja. Na ta na?in so mimogrede osvojili tudi razliko med ljudsko pravljico in sodobno pravljico.
Vodja kulturnega dne, Sonja Urši?
PODRUŽNI?NA ŠOLA BLAGOVICA
V petek, 20. 3., se je Podružni?na šola Blagovica spremenila v pravi pravlji?ni gozd. Prvo šolsko uro smo si ogledali ekološko pravljico z naslovom Pravljica o brezi, nato smo skupaj s avtorico, pravlji?arko Jano Stržinar ustvarjali na temo predstave. Iz odpadnega materiala in z veliko domišljije smo izdelali pravlji?na drevesa, jih razstavili in predstavili. Vsaka skupina ali posameznik je o svojem drevesu povedal kaj zanimivega ...
OÅ OLGE MEGLI? PTUJ
V ?etrtek, 8. oktobra, so imeli učenci od 1. do 3. razreda kulturni dan. Najprej so si ogledali Pravlji?no predstavo z lutkami v izvedbi Mavri?nega gledališ?a. Po predstavi so se o njej najprej pogovorili, nato pa so se lotili izdelovanja izdelkov. U?encem se je pridružila ga. Jana Stržinar, avtorica predstave, ki jim je tudi sama pomagala pri ustvarjanju.
Ob koncu so se vsi učenci znova sestali v šolski telovadnici, kjer so predstavili izdelke in zgodbice, ki so jih ustvarili. U?enci so nama povedali, da so na kulturnem dnevu zelo uživali in da jim je bila še posebej vše? lutkovna predstava.
Zapisala šolska novinarja: Ina Gajzer in Žiga Godicelj, 9. b
V ?etrtek, 10. marca 2016, smo se učenci 4. in 5. razreda zbrali v telovadnici in si ogledali Pravljico o brezi. Obiskala nas je gospa Jana Stržinar iz Mavri?nega gledališ?a in nam zaigrala pravljico. Po predstavi smo se odpravili v u?ilnice in tam izdelali svoja drevesa. Prišla nas je v razred pogledat gospa Jana in nam pomagala nadgraditi drevesa.
Pol ure pred koncem pouka smo se vsi še enkrat zbrali v telovadnici. Ogledali smo si eko drevesa iz odpadne embalaže in spregovorili  o razli?nih vrstah dreves.
Domov smo odšli polni lepih vtisov, predvsem pa ozaveš?eni o pomenu dreves in naši povezanosti z okoljem.
 Zapisali: Tjaša Å arac in Stina Lah, 5. a
OÅ JUROVSKI DOL
KULTURNI DAN – LUTKOVNA PRAVLJICA  Z USTVARJALNIMI DELAVNICAMI
Na OŠ J. Hudalesa smo se za kulturni dan z lutkovno predstavo in  delavnicami v I. triadi ter v 4.in 5. razredu odlo?ile, zaradi uresni?evanja vzgojno-izobraževalnih ciljev u?nega na?rta za slovenš?ino.
U?enci so spoznali avtorico pravljice in lutk ter izvajalko lutkovne predstave Jano Stržinar. V predstavo so bili aktivno vklju?eni, saj jih je znala uspešno motivirati in jih voditi. Po predstavi se je z njimi pogovorila o vsebini ter o nastanku lutk. Nato so učenci izdelovali lutke iz odpadnega materiala, pri ?emer se je izkazala ustvarjalnost in domišljija otrok, za kar gre zasluga dobro izpeljani predstavi in vsebinsko zasnovani pravljici Jane Stržinar. Ob koncu kulturnega dneva so imeli učenci možnost pokazati, kaj so ustvarili. Nastale so ?udovite lutke in že nove lutkovne predstave.
Kulturni dan je dosegel naš namen in vzgojno-izobraževalne cilje, obenem pa je za u?ence in starše cenovno ugodnejši, saj se vse dogaja na šoli. Z gospo Jano smo doživeli prijeten jesenski dan in skupaj z njo odkrivali pomen vsega lepega okoli nas.
Vodja kulturnega dne na OŠ J. Hudalesa Jurovski Dol, Martina Å krlec
OÅ CERKLJE NA GORENJSKEM
Imeli smo kulturni dan. Najprej smo si ogledali predstavo. Bila nam je zelo vše?, saj je bila pou?na, ker je govorila o naravi. Nau?ili smo se, kako moramo ravnati z drevesi. Vse skupaj nam je zaigrala avtorica pravljice Jana Stržinar. Zelo sta nam bila vše? Dumbo in Bumbo.
Potem smo odšli na delavnice in izdelovali svoja drevesa. Delali smo jih iz odpadne embalaže in papirja. Drevesom smo izdelali tudi obraze in jih s tem oživeli. Po delavnici smo odšli v športno dvorano in svoja drevesa predstavili še ostalim.
Imeli smo se zelo lepo.
Neja, Karin, Aljaž, Nejc, Jaka, Eva – 4. a
VRTEC CERKLJE NA GORENJSKEM
Vaša predstava je otroke in vzgojiteljice navdušila ...
Vlasta Košnik, vodja vrtca Cerklje na Gorenjskem
OÅ MOJSTRANA
HVALA za lep in ustvarjalen kulturni dan.
Vesna Režonja
I. OÅ SLOVENJ GRADEC
EKO KULTURNI DAN
"Ni? se ne zgodi ?e ne uporabiš rok in se ne lotiš dela." (Haadwig Hanoke)
Tako bi rekla ga. Jana, ki z svojim zasnovanim projektom razvija trodelnost u?encev, torej ?utenje, mišljenje in ro?ne spretnosti. pri njej misli in ideje dobijo obliko in s tem uporabno vrednost ter zaživijo. S svojim delom vpliva, da postane razmišljanje o okolju, naravi, ekologiji, kulturi jasno in polno domišljije. Otroci ob?utijo, da s svojim delom in ravnanjem lahko vplivajo na razvoj svoje osebnosti. Dojamejo in razumejo svet, ki jih obkroža.
Njen projekt ima cilj, prakti?no vrednost, prekriti procesi, ki se hkrati odvijajo v mladem ?loveku, pa imajo dalekosežne vplive. Vse to otroke pritegne, zabava, hkrati pa se mimogrede u?ijo.
Kot ustvarjalka lutk in kakovostno pripravljene predstave, zagotavlja lep jezik, upošteva mo? izro?ila, ki je v ozadju vsakega junaka. Poleg sporo?ilne vrednosti lutk pa so tudi estetsko zelo privla?ne.
Doživeli smo poseben, lep da. Otroci so se prelevili v kriti?nega, razmišlja?ega otroka, ki zna izražati ?ustva, svoje misli, znanje in vidi okrog sebe tudi lepe stvari.
Učiteljice 2. in 3. razredov, ravnateljica Zvonka Murko
OŠNOVE FUŽINE LJUBLJANA
EKOLOŠ KI KULTURNI DAN ZA 5.RAZREDE
Najprej nas je ga. Jana Stržinar popeljala v ?arobni svet Pravljice o brezi. S pomočjo pravljice so učenci spoznali, da so drevesa živa bitja, ki ravno tako ?utijo kot ljudje ...
Po presdtavi je v razgovoru razložila kako je pravljica nastajala, kdaj je nastala tudi knjiga. Sledila so navodila za ustvarjanje. U?enci so zavihali rokave, se prepustili domišljiji in pod njihovimi rokami, po potrebi s pomočjo nasvetov in pomoči avtorice, so nastajala pravlji?na drevesa.
U?enci ugotovijo simboliko pravljice, se neposredno od avtorice se seznanijo z razli?nimi ustvarjalnimi proces in iz odpadnega materiala ustvarijo izdelek. Pri tem se seznanijo z enostavnimi postopki ustvarjanja in se preizkusijo v ro?nih spretnostih poznajo kako nastane lutka, vsebina, pravljica. Oblikujejo pozitiven odnos do narave in se nau?ijo kako so drevesa pomembna za ?loveka in okolje nasploh, kakšna je povezanost V pravljici obnovijo tudi znanje o drevesu, kako živi, raste ...Â
Posebej pa je treba poudariti, da so učenci na povsem druga?en nov na?in spoznavali pomembnost odnosa ?loveka do narave. Ekološki dan je bil izveden profesionalno, primerno starostni stopnji otrok, učenci so na njemaktivo sodelovali in se pri tem zabavali. Tovrstni na?in ekološkega dneva bomo priporo?ili u?encem 1. triade.
Razdni?arke: Jasna Salokar, Zvonka Robi?, Saša Vlah
OŠNOVE FUŽINE LJUBLJANA
EKOLOŠ KI KULTURNI DAN NA RAZREDNI STOPNJI
16.4 in 20.4. smo imeli učenci os 1. do 5. razreda ekološki kulturni dan. Ogledali smo si pravljico Povodni mož in Makov škrat, ki nam jo je doživeto zaigrala gospa Jana Stržinar, na glasbila jo je spremljal gospod Magdalenc.
Po pravljici smo iz odpadne embalaže izdelali pravlji?na bitja in igrali na glasbila. Ekološki dan smo zaklju?ili s predstavitvijo svojih izdelkov in zaigrali na inštrumente. Imeli smo se lepo.
Ravnateljica, Damjana Korošec
OÅ FRAM
5. oktobra smo na šoli izvedli tehni?ni dan v okviru mednarodnega projekta Voda – od mita do arhitekture pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediš?ine Slovenije.
Dotaknili smo se pravice do vode kot ustavne pravice in želeli opozoriti na ustrezen odnos do vode in vodnih virov, ki so bili neko? skupni, vaški (vodnjaki, kali, studenci, izviri).
Voda v svojem toku nosi tudi poeti?en navdih in lutkovna predstava Jane Stržinar, Kapljica na obisku, je naše dogajanje prijetno zaobjela. Vsi smo uživali ob ?udoviti sceni in velikih lutkah, predvsem pa v besedilu, ki jih je opozarjalo na nenehno skrb za naravo, ?iste travnike in jezera, da bi le-ta ?im dlje živela in dajala življenje. Nekateri učenci so v navezi s predstavo izdelali ?udovite lutke za popoldansko razstavo, spet drugi so ustvarjali likovne vodne kolaže, vodne duhce in živali ob vodi. Nekaj skupin u?encev se je izživelo v glasbi in na zanimive na?ine poustvarilo pesmi o dežnih kapljah.
Ga. Jana je s svojo ustvarjalnostjo otroke tako navdušila, da so po kon?ani predstavi ustvarili unikatne kapljice, povodnjake in ?arovnice. Vse z željo po ohranitvi ?istega okolja in neonesnaženih voda. Hvala za ljudi, ki jim je mar.
Simona Napast, vodja projekta
OÅ KOSEZE LJUBLJANA
EKOLOŠ KI KULTURNI DAN IN BRALNA ZNA?KA NA RAZREDNI STOPNJI
Na šoli smo doživeli pravo mavri?no, pravljično gledališče z lepimi lutkami in pomladno obarvano predstavo VRT POVODNEGA MOŽA. Ob predstavi smo uživali in se nau?ili, da so lepe misli enako pomembne kot ?isto okolje.
Hvala lepa še enkrat za resni?no lep in doživet eko kulturni dan ...
Aleksandra Jamnik
PODRUŽNI?NA ŠOLA OVSIŠE
Letošnje šolsko leto smo na Podružni?ni šoli Ovsiše za?eli z lutkovno predstavo Vilinka, v izvedbi Mavri?nega gledališ?a. Avtorica in izvajalka pravljice, gospa Jana Stržinar se je za naše u?ence zelo potrudila. Oder je spremenila v ?udežno deželo cvetja in skalnih vrhov, z doživeto pripovedjo, s svojim žarom, je pritegnila tako prvošolce kot malo starejše u?ence. Preko izvirno izdelanih lutk smo se prepri?ali, da še živi svet divjih mož, brezsr?nosti, hudobije, še mo?nejši pa je svet dobrih vil in dobrosr?nih škratov. Tako kot v vsaki pravljici se vse kon?a sre?no....
Po predstavi je gospa Jana s svojimi bogatimi izkušnjami pomagala u?encem z nasveti, kako se iz razli?ne embalaže izdela pravljičnega junaka. Nastale so ?udovite lutke, ki jih bomo med šolskim letom oživeli v razli?nih, svojih zgodbah.
Vodja podružni?ne šole Ovsiše Vilma Kravanja Gosnik.
KULTURNI DOM NOVA GORICA
Z Mavri?nim gledališčem sodelujemo že vsa leta ob Tednu otroka, dnevu odprtih vrat ali ob novoletnih prireditvah. Naša dolgoletna znanka, avtorica pravljic in izvajalka Jana Stržinar je v letošnjem letu na našo prošnjo za glasbeno mladino pripravila posebno ponudbo: pravljično predstavo za vse starosti VILIN?EK VILI z glasbeno skupino URULU, ki se ukvarja s prou?evanjem slovenske ljudske glasbe.
Z glasbenim programom VILIN?EK VILI je gospa JANA STRŽINAR pri nas za otroke vrtcev in osnovnih šol nastopila dvakrat v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica. S programom je bila izredno uspešna tako pri učencih kot u?iteljih, saj zna vzpodbuditi zanimanje za glasbeno umetnost med najmlajšimi, kot pravlji?arka pa v otrocih prebuja kreativnost, notranjo harmonijo in naravnanost k lepemu.
Glede na visoko strokovnost in profesionalnost izvedenih programov priporo?amo, da se ugodi prošnji umetnice Jane Stržinar.
Pavla Jarc, direktorica
MESTNA KNJIŽNICA KRANJ
Med obiskovalci knjižnice Kranj sta bili predstavi Mavri?nega gledališ?a v izvedbi avtorice Jane Stržinar Vrt povodnega moža in Pravljica o brezi zelo dobro sprejeti.
Zainteresirani smo za sodelovanje tudi v prihodnje.
Nina Svetelj, vodja službe za prireditve
OŠ OTO?EC - KULTURNI DAN S PRAVLJICO O BREZI
V torek, 2. aprila 2019, so imeli učenci 3. in 4. razreda kulturni dan. Ogledali so si lutkovno predstavo Pravljica o brezi, avtorice Jane Stržinar. Najprej je pravlji?arka Jana naredila kratek uvod v pravljico, nato pa so se učenci prepustili njenemu vodenju skozi gozd pravljičnih bitij, kjer je živelo drevesno ljudstvo in so bila drevesa živa. U?enci so bili nad pravljico navdušeni, še ve?je navdušenje pa so pokazali, ko so morali iz odpadnega materiala izdelati svoje lastno drevo. Nastali so ?udoviti izdelki, v ozadju le-teh pa dobre zgodbe.
Zapisala: Melita Turk
OÅ GODOVI?
KULTURNI DAN S PRAVLJI?ARKO JANO STRŽINARV torek, 7. februarja, smo na podružni?ni šoli Godovi? gostili pravlji?arko Jano Stržinar, ki že tri desetletja ustvarja in z lutkami oživlja svoje pravljice. Naša telovadnica je postala pravlji?ni oder in pravlji?arka nas je s svojimi lutkami popeljala v pravlji?ni svet breze Nane Jasne.
Njene lutke so nas navdušile. V pogovoru z umetnico otroci kar niso nehali spraševati, kako nastane pravljica, kako dolgo nastaja, kako izdela lutke, iz ?esa … Tako je nastal intervju, v katerem gospa Jana Stržinar otrokom podrobno odgovarja na njihova bistra vprašanja.
Sledile so delavnice, v katerih so učenci izdelali svoje pravljično drevo. Uporabili so razli?no embalažo in se z navdušenjem vrgli v delo. Idej jim ni zmanjkalo. Tako je nastalo 9 posebnih pravljičnih dreves s svojo zgodbo.
___________________Hvala za vse fotografije in elektronske knjige. Fotografije so mi dragocene, ker so na njih zadovoljni otroci, svetloba le malo moti. sonce tistega dne ste bili vi. Upam, da se zavedate, kako lep dan ste nam podarili ter da tudi vam ostane v lepem spominu.
Z lepimi pozdravi, Â Nataša Pintar
Objava v glasilu ob?ine Idrija
Izjemen kulturni dogodek je bilo druženje s pravlji?arko Jano Stržinar, ki jih je obiskala na šoli. Skozi Pravljico o brezi so učenci spoznavali pomen prijateljstva, medsebojne povezanosti in spoštovanja narave. Za pravlji?arko so imeli pripravljenih veliko vprašanj o njenem delu, lutkah, pravljicah. Uživali so v likovni delavnici, kjer je z njimi ustvarjala tudi gostja
VTIS U?ENCA
Ko sva prišla v šolo, sva zagledala avto pred vrati. Ko sva se preoblekla, smo šli v telovadnico gledat predstavo o brezi. Bila je zelo lepa. Ko je bilo konec, smo za?eli izdelovati drevesa. Izdelovali smo jih iz kartona in škatel. Naredili smo 9 dreves. Najbolj nama je bilo vše?, ko smo izdelovali drevesa.
Matija in Gorazd, 3.r.
RECENZIJA LUTKOVNIH PREDSTAV JANE STRŽINAR IN PRIPORO?ILO ZA IZVEDBO V VIÅ JIH RAZREDIH OŠ / dr. Renata Å ribar ____________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Umetnica Jana Stržinar svoje delo posve?a majhnim, ve?jim in že odraslim otrokom. S svojim Mavri?nim gledališčem obiskuje tudi vzgojno-izobraževalne ustanove, še zlasti pogosto jo vabijo v osnovne šole. Kot avtorica predstav in lutk in tudi izvajalka namenja svoja dela zlasti starostnim skupinam otrok v starosti od 6 do 15 let, saj vse lutkovne predstave, s katerimi gostuje v aktualnem obdobju, vklju?ujejo noto okoljskega ozaveš?anja, s katerim je treba pri?eti prav v obdobju odraš?anja. V skladu z njenimi avtorskimi izkušnjami se na predstave Vilinka, Pravljica o brezi ter Povodni mož in Makov škrat zelo dobro odzivajo tudi najstniki in najstnice. Otroci, v srednjih najstniških letih skorajda že mladi moški in ženske, so ?ustveno ob?utljivi in kar najbolj odzivni v smislu oblikovanja lastnega sebstva, v kolikor jim informacije, nasvete, vizije njihove in skupne prihodnosti posredujemo na ob?utljiv in demokrati?en na?in. _____________________ Pravljice, ki so tako vizualno kot sporo?ilno prava umetniška dela, posredujejo vednost o trajnostnem sobivanju z naravnim okoljem in ?loveške vrednote, na katere naš ?as rad pozablja. Å ola pa je še vedno tisto mesto, ki v kar najve?ji meri dopolnjuje, nadgrajuje ali celo nadomeš?a družinski manko glede u?enja o vrednotah, ki združujejo ljudi in ohranjajo naravo in družbo. Glede na vrednote, ki jih posredujejo, so predstave Jane Stržinar za nižje in višje razrede navdih in osvežitev šolskega okolja. Sporo?ila predajajo z globokim uvidom in posluhom za odraš?ajo?e tako, da je ob predstavah toplo pri srcu tudi u?iteljicam in u?iteljem. V preobremenjenem vsakdanu namre? tudi odrasli potrebujemo ob?asne opomine, v imenu ?esa se je vredno truditi in kaj je tisto najdragocenejše, kar lahko posredujemo otrokom. _______________________ Pravljica Vilinka med vsemi aktualnimi predstavami najbolj nagovarja starejše otroke, najstnice in najstnike v višjih razredih OŠ . Pripoveduje o vilinskem bitju, ki ustvarja ?udežno cvetje, postvarjenje vsega dobrega. Z eno takih rožic pomaga Vilenjaku zgraditi skalnati grad, toda ta po uspelem podvigu postane ošaben in odvrže rožico. V njegovem gradu se naselijo trije mra?njaki Nadutko, Krutko in Tupko, ki vsak na sebi lasten na?in uni?i tudi ?udežno cvetje, ki ga je Vilinka zasadila okrog gradu. A Vilenjak se kmalu zave, kako prazno je njegovo življenje s tako omejenimi in škodljivimi sostanovalci. Ker mu ti ne zmorejo povrniti uni?enega cvetja, gre pobrat odvrženo rožico, tisto prvo, ki mu je pomagala zgraditi grad. Zdaj Vilinka ve, da so nastopili novi ?asi in skupaj z Vilenjakom zaživi sredi ?arobnega, magi?nega cvetja. ________________ Predstava Pravljica o brezi na lep, razumljiv na?in govori o sožitju z naravo in poseže v umevanje otrok z jasnimi podobami in besedami. Vilinsko deželo, kjer tudi drevesa potujejo, udari nesre?a. Drevesno ljudstvo se razbeži in breza ostane sama. Pomaga si z globoko povezavo z zemljo in nebom. Nekega dne se znajdeta ob njej Dumbo in Bumbo, ki jo sprva hvalita, nato pa za?neta kose breze uporabljati za gradnjo zavetja. Breza je sre?na, da ima družbo, zato potrpi, vse dokler se ne spravita nad njeno lubje. Tedaj ho?e zbežati, a ne uspe. Svojo usodo preobrne šele, ko oba neumneža obiš?e v sanjah in jima razloži, da je ?ute?e bitje, ki ga njuno po?etje boli. Dumbo in Bumbo spoznata, kako neob?utljiva sta bila in vsi trije se skupaj odpravijo po sledi drevesnega ljudstva. _________________________ Povodni mož in Makov škrat je precej strukturirana pravljica, ki ji bodo z veseljem sledili v nižjih in višjih razredih osnovnih šol, še zlasti v petem in šestem razredu. Domiselno uporablja znano slovensko pravljično in pesniško podobo povodnega moža. A ?e je v Prešernovi pesmi konec nesre?en, je tu ve? kot sre?en, saj se ne osre?i le povodni mož Voltek, temve? tudi narava. Voltek namre? živi v umazanem ribniku, iz katerega mora kar naprej nositi ?loveško šaro. V osamljenosti ga razveseljuje samo ?udežno makovo polje, a Makov škrat se razjezi nanj, ker mu krade cvetlice. Ko se mu povodni mož izpove, ga škrat obdari in o njem pove še potepuški rožici Marjetici. Ta je radovedna in se tako znajde s povodnim možem v njegovem umazanem ribniku. A na sre?o je škrat ni pozabil; prste vtakne vmes še ?arovnica Zelena in na koncu je Marjetica rešena, ribnik o?iš?en, povodni mož Votek pa ves sre?en med na?aranimi lokvanji. ___________________ Ljubljana, 20. 4. 2012, revizija 7. 12. 2024
___________________________________________________________
Edvard Majaron
MNENJE
Jana Stržinar že dolga leta vztraja s svojimi pravljicami ob lutkah v slovenskem kulturnem prostoru. Je umetnica – pripovedovalka, ki jih imamo Slovenci manj kot je prstov na eni roki. Ob tem je tudi ustvarjalka, ki v svoje pravljice vpleta etnološko prepoznavne like iz naše ljudske dediš?ine, jih zapleta v spore in konflikte, zna?ilne za naš ?as: vilinska bitja v njenih zgodbah rešujejo probleme, ki tarejo našo družbo – med temi je še posebej izpostavljena ekologija – in posredujejo mladim gledalcem / poslušalcem sporo?ila o   osamljenosti,  prijateljstvu, pa tudi o nevoš?ljivosti, privoš?ljivosti in kar je še dobro znanih negativnih lastnosti, prepogosto prisotnih med nami.
Zgodbe Jane Stržinar tako govorijo skozi pravljične elemente o odnosih v sodobni družbi in jih skozi vizualizacijo z velikimi lutkami prikažejo v drasti?ni lu?i. Otrokova ?ustva, odprta za pozitivne rešitve, doživljajo zadoš?enje skozi ve? ?utov in tako Janine zgodbe pustijo še mo?nejši pe?at na otrokovi duši, ki se veseli pravi?nih rešitev sporov in socializacije negativnih likov, kar je pogostna poteza avtori?inih pravljic.
Vsekakor gre za prepoznavno, samosvojo umetnico pripovedovalko zgodb z lutkami, ki zagotovo s svojo energijo in vero v to, kar dela, zapolnjuje prostor med slovenskimi ustvarjalci za najmlajše na svojski, prepri?ljivo pozitiven na?in in zato brez dvoma zasluži priznanje in status pomembne ustvarjalke v kulturi.
____________________________________________________
Milan Dekleva
Mnenje o lutkovnih igrah Jane Stržinar
Kot urednik Otroškega in mladinskega programa na TV Slovenija sem sodeloval pri ekranizaciji sedmih lutkovnih pravljic Jane Stržinar (Zaljubljeni zmaj, Za?arane rožice, Vilinka, Povodni mož in Makov škrat, Zimska zgodba, Kapljica v pomladi in Pravljica o brezi). V njih je Jana Stržinar razvila samosvojo in takoj prepoznavno lutkarsko poetiko.
Poetiko, katere osnova je globoka vera v holisti?no naravo sveta, kjer ima vsako bitje svoje mesto in pomen, je po mojem mnenju po krivici prezrta. Jana Stržinar jo je gradila v ?asu, ki je bil naklonjen bliskovitemu razvoju tehnologije in ustvarjanju kiberneti?nih svetov.
Zdaj, ko postaja vse bolj jasno, da razvoj tehnologije ne bo odrešil ?loveka pred njegovim nihilisti?nim rokovanjem s svetom, postaja ekološka motivacija pravljičnih junakinj in junakov Jane Stržinar še kako pomembna! Zaupanje v ?ustva in naklonjenost do drugih bitij ni vprašanje estetike, ampak etike in v tem smislu se njene pravljice vklju?ujejo k reševanju sveta.
Priporo?am vam, da umetniška hotenja Jane Stržinar podprete in s tem vrnete nebu in zemlji nekaj mavri?nega upanja.
______________________________________________________
Tone Partlji?
MNENJE O PREDSTAVI JANE STRŽINAR
Vilinka
Vilinka, kakor napoveduje že naslov, je predstava o bajeslovnih bitjih in je pravlji?na pripoved in poeti?na upodobitev spopada dobrega in zlega, rože in kamna, svetlobe in mraka.
Glavna junaka sta Skalni Vilenjak in cvetli?na Vilinka. Vilenjak sanja o gradu, ki ga bo zgradil. Je sanja?, ki nima mo?i za uresni?itev sanj. Je umetnik, ki se spopada z motivom, a ga ne zna in ne more realizirati. Pomaga mu še
(neslutena ) ljubezen, kot mo? za realizacijo…
Vilinka mu namre? daruje ?arobna mavri?na semena, ki pomagajo skalam in skalnemu Vilenjaku zgraditi grad.
Toda ko ga zgradi, se ne spomni ne na hvaležnost ne za seme ljubezni. Vilo zavrne, ?eš da je grad zgradil sam in celo mavri?no rožo, ki mu jo je posadila kot ljubezenski znak pred gradom, zavrže. Ker je Skalni Vilenjak ho?e le skale. Njegovo srce je tema?no in ni ?udno, da se k njemu priselijo trije
Mra?njaki – ?rnjaki… Ta pravlji?ni spopad se nadaljuje v fabulativno bogati zgodbi, polni ljudskih in pravljičnih predvidljivosti in presene?enj…
Do zmage rož, svetlobe, ljubezni!
Že ve? kot dobro desetletje pisateljica in lutkovna pravlji?arka Jana Stržinar vodi svoje Mavrično gledališče. Ne le zaradi vztrajanja v težki nehvaležni umetniški panogi (Mavrično lutkovno gledališče ene igralke – avtorice), tudi zaradi izpovednosti delo vsekakor priporo?am.
____________________________________________________________
Jurij Pervanje
režiser
MAVRI?NE PRAVLJICE
Mavri?ni svet bogatih zgodb je poln domišljije, ljudskih modrosti, poznanih in novih, mra?nih in veselih – dobromisle?ih likov, predvsem pa v njem z velikimi plameni gori ljubezen do narave, okolja. Otroci se zlahka vživljajo v ta svet zlega in dobrega in nevede pijejo z žejnimi požirki plemenit odnos do narave.
Avtorica zgodb, likov, kostumov, scenografije, kreatorka in izdelovalka lutk ter igralka Jana Stržinar bi skozi TV okno tako lahko ponudila svoj pravlji?ni svet širšemu, predvsem mlademu, ob?instvu.
__________________________________________________________
Neža Maurer
MNENJA O PREDSTAVI JANE STRŽINAR
Vilinka
Vilinka je ena izmed priljubljenih pravljičnih iger Jane Stržinar. Po vrsti že deveta. Morda bo s?asoma postala najljubša. Zakaj? Zaradi iskrenosti, s katero popelje gledalce v pravlji?ni svet – ki pa je vendarle tudi ?loveški svet. Mladi gledalci seveda sledijo samo pravljici – in tako nezavedno srkajo Vilinkin plemenit odnos do narave. Ona ima rada cvetje – in njene cvetlice so zaradi tega ?udežne. Rada ima skale, planine in gozdove – zato svet živi z njo in ona z njim.
Povsem druga?en je on – Skalni Vilenjak. Tudi on živi v naravi, v gorah – toda prepri?an je, da so vse lepote zaradi njega tu. Samo sebe ?uti in vidi. Želi si sezidati velik grad – nekaj, kar bo na zunaj pri?alo o njegovi veli?ini.
(Koliko ljudi ravna podobno!) Toda delo je težko. Å ele Vilinkina ljubezen, njene mavri?ne cvetlice mu pomagajo željo uresni?iti.
Njegovi podaniki ali pajdaši – ?rne prikazni – mra?njaki, ?rnjaki- so samo zunanja upodobitev Vilenjakove duševnosti: Nadutko je nadut; Krutko je krut; Tupko je top, zabit. Je kaj ?udno, ?e Skalni Vilenjak s takimi pomaga?i potaca Vilinkine mavri?ne cvetlice – ne da bi jih sploh opazil.
(Koliko ljudi ravna podobno!)
Prav v tem je osnovno nasprotje med grobo oblastjo nad naravo in ljube?im sodelovanjem z njo.
Avtorica Jana Stržinar (ki je isto?asno ustvarjalka lutk in okolja) v resnici ?uti kar piše. Zato so njene improvizirane kulise s skalami in cvetlicami tako prepri?ljive. Lutke v naravni ?loveški velikosti – oživi sama: s svojim telesom stoji za njimi, svoj glas jim daje.
Pravlji?ne osebe resni?no živijo v njej (morda v marsikomu od nas) zato je njen glas, ki ga posoja svojim lutkam, tako prepri?ljiv, resni?en. Slišimo Vilinkino milino in zaupanje v naravne mo?i. V glasu ?utimo Vilenjakov notranji boj med prevzetnostjo in poštenostjo.
Mo? lutkovnih iger Jane Stržinar je v tem, da gledalcem posreduje resni?na prepri?anja in da so pravljične osebe udejanjanje njenih idej.
________________________________________________________________________
_______________________________________________________________________
KULTURNI DOM SLOVENJ GRADEC
Izjava o sodelovanju
 Z Jano Stržinar sodelujemo že vrsto let, njene predstave uvrš?amo tudi na spored našega lutkovnega abonmaja. Odziv publike na njene predstave je vedno odli?en, saj zna z vizualno bogato scenografijo in prisr?nimi lutkami na odru pri?arati resni?no pravljično doživetje, hkrati pa otroke vzpodbuja k aktivnemu spremljanju zgodb in njihovih sporo?il, ki, kot je v navadi ljudskega pripovedništva že od nekdaj, vsebujejo pou?ne elemente in moralne nauke, primerne za mlado publiko, dotaknejo pa se tudi odraslih.
Z Jano Stržinar bomo vsekakor sodelovali tudi v prihodnje.
Direktor KD SG, Benjamin Pirnat
_____________________________________________________________________
NARODNI DOM MARIBOR
Producent Marjan Rajbenšu
V okviru programov na Otroškem Lentu že vrsto let sodelujemo z Mavri?nim gledališčem. Jana Stržinar je uspešno nastopila z svojimi avtorskimi pravlji?nimi predstavami: Vilinka, Za?arane rožice prijazne ?arovnice, Kapljica, Morjanka, Pravljica o brezi in Vilin?ek Vill ob glasbeni spremljavi ansambla Uluru.
Njena dela bomo z veseljem uvrstili v program tudi v prihodnje.
___________________________________________________________________________
KULTURNI DOM KRÅ KO
Katja Ceglar, direktorica
Z Jano Stržinar, ki ustvarja kot samostojna kulturna delavka kulturni dom Krško že vrsto let sodeluje. V okviru gledališko-lutkovnega programa, ki ga organiziramo za obiskovalce, tako v okviru otroškega gledališkega abonmaja, predstav za vrtiške in šolske skupine in predstav za izven, je nastopila s lutkovnimi pravljicami Morjanka, Za?arane rožice, Modra pravljica o mavrici in Modrem svetu in Vilinka.
Jano Stržinar, avtorico in izvajalko predstav Mavri?nega gledališ?a, smo v kulturnem domu Krško gostili tudi v preteklih dveh letih 2011/12 s predstavama Lunina vila in Kapljica na obisku.
Scensko razkošne pravljice z velikimi lutkami pritegnejo gledalce, jih navdušijo in motivirajo k prijetnemu, spontanemu sodelovanju. ?eprav njene predstave trajajo 45 minut, jim tudi najmanjši zbrano sledijo, skozi simboliko pa se dotaknejo tudi odraslih.
Z Mavri?nim gledališčem bomo sodelovali tudi v prihodnje.
_______________________________________________________________________
NOTRANJSKI REGIJSKI PARK
KULTURNI DOM CERKNICA
Programska vodja Liza Vipotnik
Z ustvarjalko Jano Stržinar že vrsto let uspešno sodelujemo. Na odru našega kulturnega doma je nastopila z lutkovnimi pravljicami: Povodni mož in Makov škrat, Zaljubljeni zmaj, Kapljica na obisku, Vilinka, Lunina vila, Pravljica o brezi in Vilin?ek Vill.
Zainteresirani smo za sodelovanje tudi v prihodnje.
ZVEZA KULTURNIH DRUÅ TEV LJUTOMER, KRIŽEVCI, RAZKRIŽJE
Predsednica ZKD Ema Tibaut
V okviru abonmaja, ki ga pripravljamo že nekaj let, je s svojimi lutkovnimi pravljicami Povodnjak in Makov škrat, Modra pravljica o mavrici in Modrem svetu in Vilinka že tretje leto zaporedsodelovala tudi ga. Jana Stržinar.
Mavrično gledališče je ponudilo zanimive, scensko bogate in vzgojne predstasve, ki so navdušile tako otroke, kot tudi u?itelje, vzgojitelje in starše. Za projekte Mavri?nega gledališ?a smo zainteresirani tudi v prihodnje.
_____________________________________
OI JSKD Ljutomer
Predmet: Poro?ilo o predstavah Lunina vila
Mavrično gledališče oz. gospa Jana Stržinar je v Ljutomeru odigrala štirikrat predstavo Lunina vila .V sklopu našega abonmaja, si je predstave ogledalo 1047 otrok in dijakov predšolske vzgoje.
Odzivi otrok so bili zelo dobri, saj je razkošna scenografija ustvarila poseben ?ar na odru, gospa Jana pa jih je popeljala v pravlji?ni svet Mavri?nega gledališ?a. ?eprav je posamezna predstava trajala 45 minut, so jo otroci dobro spremljali, saj so proti koncu vedno pravilno ugotovili, kam je izginila Lunina vila, kdo vse se je pojavljal na odru med zgodbo. Gospa Jana je mojstrsko odigrala ve? likov in bila s kostumografijo zelo prepri?ljiva in prisr?na.
Želimo si ve? takšnih ustvarjalcev, ki z vso svojo energijo in znanjem doprinesejo k razvoju naših najmlajših in se skozi pravlji?ni svet dotaknejo tudi odraslih. Z Mavri?nim gledališčem želimo sodelovali tudi v prihodnje, Â z novimi predstavami.
Koordinatorka OI JSKD Ljutomer, Mira Rebernik Žižek, l.r.
_______________________________________________________________________
JSKD OI RAVNE NA KOROŠ KEM
Jožica Pušnik
Samostojna ustvarjalka v kulturi gospa Jana Stržinar je s svojo predstavo gostovala v Ravnah na Koroškem, v petek. 6. februarja 2004. predstava je bila odigrana v okviru lutkovnega abonmaja, ki ga organizira Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti Obmo?na izpostava Ravne. Predstavo si je ogledalo 200 otrok in starši.
Za korektno odigrano predstavo in za sodelovanje se ga. Jani Stržinar lepo zahvaljujemo. Glede na visoko strokovnost, kreativnost in profesionalno izvedeno predstavo smo v okviru našega lutkovnega abonmaja zainteresirani za vse njene nove projekte.
________________________________________________________________________
KULTURNI CENTER LITIJA
v.d. direktorja: Lidija Hauptman
V kulturnem centru Litija že nekaj let organiziramo sobotne otroške matineje, ki trajajo od septembra do maja. Gospa Jana Stržinar je v preteklih sezonah gostovala pri nas s predstavami Zaljubljeni zmaj, Morjanka, Za?arane rožice prijazne ?arovnice, Kapljica, Vilinka in Pravljica o brezi. S svojimi nastopom je vedno navdušila ob?instvo, zlasti so ob?udovanja vredne njene scenske postavitve.
Zaradi njenega korektnega in profesionalnega odnosa smo za sodelovanje z njo zainteresirani tudi v prihodnje.
_________________________________________________________________________
DOM KULTURE KAMNIK
Programski vodja Goran Završnik
Dom kulture Kamnik deluje od leta 2002. Prav toliko ?asa nudimo našim obiskovalcem gledališke abonmaje, od katerih ima abonma gledaliških predstav za otroke prav posebno mesto. Naši najmlajši publiki želimo vsako leto približati kar se da zanimive in kvalitetne izvajalce, ki v svet ponavljajo?ih se komercialnih ponudb vnašajo svežino in najrazli?nejše poglede na svetove okoli nas.
Prav zato smo se odlo?ili, da bo prva predstava otroškega abonmaja v sezoni 2006/07 predstava Mavri?nega gledališ?a. Pravljica o brezi je druga?na, pravljično prepri?ljiva, estetsko dovršena in za spremembo od ve?ine drugih predstav otroške pozornosti ne priteguje z divjimi dinami?nimi vložki, glasno glasbo in drugimi efekti, ampak jih pritegne s umirjeno pravljično prepri?ljivostjo in puš?a veliko prostora otroški domišljiji.
Jana Stržinar se je na omenjenem gostovanju izkazala kot profesionalka, tako glede izvedbe kot same organizacije in tehni?ne priprave. Zaradi vsega tega in prej omenjenih razlogov bomo s Mavri?nim gledališčem zagotovo še sodelovali.
________________________________________________________________________
CANKARJEV DOM NA VRHNIKI
Vodja Cankarjevega doma Igor Berginc
V otroškem abonmaju 11. šola sezona 2004/05 smo v Cankarjev dom na Vrhniki med ostalimi gledališ?i povabili tudi Mavrično gledališče s predstavo Vilinka. Nad delom Jane Stržinar, ki je tudi voditeljica Mavri?nega gledališ?a in njeno predstavo smo bili navdušeni. Jana. ki je hkrati igralka, režiserka, izdelovalka lutk, avtorica tekstov pravljic …, je s svojo pravljično predstavo navdušila tako odrasle kot male gledalce, ki so v tišini in z velikim zanimanjem poslušali zgodbo o pravljičnih bitjih in njihovih dogodivš?inah.
Mavrično gledališče bomo z velikim veseljem še povabili na naš oder in se skupaj z njim in našimi malimi gledalci veselili novih lutkovnih predstav in dogodivš?in pravljičnih junakov, ki jih bo ustvarila Jana Stržinar.
_______________________________________________________________________
ZVEZA KULTURNIH DRUÅ TEV AJDOVÅ ?INA
Vladislava Navotnik
Zveza kulturnih društev Ajdovš?ina v okviru svojih abonmajskih predstav za otroke že vrsto let sodeluje z ga. Jano Stržinar. Pravlji?ne predstave Mavri?nega gledališ?a so bile s strani otrok in u?iteljev vedno lepo sprejete.
V letošnjem letu smo sodelovali s predstavo VILIN?EK VILI, ki je bila pri otrocih sprejeta z še posebnim navdušenjem.
Otroške pravljične predstave Jane Stržinar so zelo pestre, privla?ne in so zaradi pou?ne in izrazito pravljične vsebine, primerne za otroke razli?nih starosti.
Ker gospa Jana Stržinar vsake toliko ?asa pripravi novo predstavo za otroke, smo prepri?ani, da bo naše sodelovanje potekalo tudi v prihodnje.
______________________________________________________________________
EKOŠ OLA
Nacionalni koordinator programa Ekošole
Mag. Gregor Cerar
V slovenskih ekošolah smo v preteklih letih kar nekajkrat z velikim zanimanjem gledali in brali razli?ne pravljice izpod vašega peresa. Posebno mesto med njimi gre seveda Pravljici o brezi, v kateri otrokom na zanimiv in privla?en na?in predstavljate vrednote in izjemen pomen trajnostnega razvoja z veliko mero strpnosti, medsebojnega spoštovanja ter sožitja z okoljem in naravo. To je tudi osnovno poslanstvo Ekošole.
Z velikim zanimanjem bomo spremljali nastanek vaših zgodb tudi v prihodnje.
————————————————————
Nacionalna koordinatorka Ekošole
Nada Pavšer
V Ekošoli podpiramo prenovo pravljične predstave POVODNJAK IN MAKOV Å KRAT za sedanjo in prihodnjo generacijo otrok.
Pravlji?ni projekti Jane Stržinar z ekološko vsebino pomagajo bogatiti ekošolo, ki vsakemu posamezniku oziroma skupini u?encev ponudi razli?ne možnosti za u?enje ter razvijanje razli?nih spretnosti in veš?in pri oblikovanju osebnosti in razvijanju pozitivne samopodobe ia so zato odli?en didakti?ni pripomoček, ki lahko pomaga u?iteljem, pedagogom in u?encem izvajati konkretne dejavnosti na šolah.
Pravljice, ki vzpodbujajo k ekološkemu ozaveš?anju samoumevno in mimogrede, so še posebej pomembne za najmlajše, saj jim pravljica približa pomen ?iste narave samoumevno in mimograde brez žuganja s prstom.
V pravlji?ni predstavi POVODNJAK IN MAKOV Å KRAT so otroci v predstavio aktivno vklju?eni in skupaj z prijazno ?arovnico Zeleno o?istijo ribnik povodnega moža. Mladi v ekošolah s pomočjo pravljičnega doživetja, katerega del je ekološko ozaveš?anje tako laže spreminjajo dosedanje razmišljanje in delovanje, ter ustvarjajo pogoje za udejanjanje sonaravnega, oz. trajnostnega razvoja naše dežele. Trajnostni razvoj v ekošoli pomeni graditev vrednot z veliko mero strpnosti, medsebojnega spoštovanja ter sožitja z okoljem in naravo, kar je tudi osnovna nota ekoloških pravljic Jane Stržinar.
SPREMNA BESEDA ZA KNJIGO PRAVLJICA O BREZI
Nada PAVÅ ER
Nacionalna koordinatorka ekošol Slovenije
Pravljici na pot v otroška ušesa in srca,
ki naj pomaga buriti domišljijo in graditi vrednote Ekošole kot na?ina življenja
Pravljica o brezi pri?ara tisto notranje ob?utenje dreves, ki ?loveka priklepajo nase, ki polnijo naša srca in obnavljajo duha.
Vsi razumemo, da so življenjski sistemi tega planeta med seboj povezani, da je naša prihodnost odvisna od zdravega gozda, zelenega travnika in modrega morja. Vemo, da lahko ?lovekova prizadevanja za pridobivanje dobrin in uslug poškodujejo in uni?ijo okolje, od katerega smo odvisni mi in naši otroci. Prav je, da pustimo pot naravnemu razvoju – evoluciji, kjer ni? ne ostane nespremenjeno kot npr. premikanje kontinentov, spreminjanje pragozdov in puš?av. In ?e so neko? potek evolucije narekovali veter, dež in sonce, je prihodnost tega planeta v mislih in dejanjih ?loveka. »Uravnoteženost in boj med pohlepom, so?utjem strahom in razumom odlo?ata o usodi vsega živega na zemlji.« (Charles Lynn Bragg)
Narava nam je v miljardah let razvoja ponudila veliko vsega, tako da smo postali mo?ni in mogo?ni. Vsak trenutek se spomnimo na to, da se odzovemo na to dobroto. In ?e se ob hrastu, ki zna prestati zimske viharje in poletne vro?ine po moško krepimo, nam breza ponuja nežnost in ljubezen ?udovitega ženskega principa matere narave.
Pravljica o brezi nam pomaga bogatiti Ekošolo, ki vsakemu posamezniku oziroma skupini u?encev ponudi razli?ne možnosti za u?enje ter razvijanje razli?nih spretnosti in veš?in pri oblikovanju osebnosti in razvijanja pozitivne samopodobe.
Rojstni dan Ekošole kot na?in življenja v Sloveniji je svetovni dan okolja, 5.junij 1996. Ponosni smo na prehojeno pot, veliko poguma, znanja, vztrajnosti, vizije in ljubezni do slovenske zemlje je bilo potrebno na vsaki slovenski šoli, da je program žaživel.
Ekošola je šola naravnih vrednot za 21.stoletje, ki pomembno sooblikuje pot Slovenije v sonaravnost, trajnostni razvoj. Vsak od nas je soodgovoren, da Slovenija ostane edinstven raj pod Triglavom zelena u?ilnica – vrt Evrope. To je uresni?ljiva vizija, ki jo bo Ekošola kot na?in življenja Slovenije dejavno in pogumno uresni?evala.
Mladi v ekošolah lahko spreminjajo dosedanje razmišljanje in delovanje, ter ustvarjajo pogoje za udejanjanje sonaravnega, oz. trajnostnega razvoja naše dežele. Trajnostni razvoj v ekošoli pomeni graditev vrednot z veliko mero strpnosti, medsebojnega spoštovanja ter sožitja z okoljem in naravo.
Prav zato je Pravljica o brezi odli?en didakti?ni pripomoček, ki lahko pomagajo u?iteljem, pedagogom in u?encem izvajati konkretne dejavnosti na šolah..
Iskreno ?estitam avtorici pri tako pomembni publikaciji za ekošole.