Edvard Majaron

MNENJE

Jana Stržinar že dolga leta vztraja s svojimi pravljicami ob lutkah v slovenskem kulturnem prostoru. Je umetnica – pripovedovalka, ki jih imamo Slovenci manj kot je prstov na eni roki. Ob tem je tudi ustvarjalka, ki v svoje pravljice vpleta etnološko prepoznavne like iz naše ljudske dediščine, jih zapleta v spore  in konflikte, značilne za naš čas: vilinska bitja v njenih zgodbah rešujejo probleme, ki tarejo našo družbo – med temi je še posebej izpostavljena ekologija – in posredujejo mladim gledalcem / poslušalcem sporočila o   osamljenosti,  prijateljstvu, pa tudi o nevoščljivosti, privoščljivosti in kar je še dobro znanih negativnih lastnosti, prepogosto prisotnih med nami.

Zgodbe Jane Stržinar tako govorijo skozi pravljične elemente o odnosih v sodobni družbi in jih skozi vizualizacijo z velikimi lutkami prikažejo v drastični luči. Otrokova čustva, odprta za pozitivne rešitve, doživljajo zadoščenje skozi več čutov in tako Janine zgodbe pustijo še močnejši pečat na otrokovi duši, ki se veseli pravičnih rešitev sporov in socializacije negativnih likov, kar je pogostna poteza avtoričinih pravljic.

Vsekakor gre za prepoznavno, samosvojo umetnico pripovedovalko zgodb z lutkami, ki zagotovo s svojo energijo in vero v to, kar dela, zapolnjuje prostor med slovenskimi ustvarjalci za najmlajše na svojski, prepričljivo pozitiven način in zato brez dvoma zasluži priznanje in status pomembne ustvarjalke v kulturi.

____________________________________________________

Milan Dekleva

Mnenje o lutkovnih igrah Jane Stržinar

Kot urednik Otroškega in mladinskega programa na TV Slovenija sem sodeloval pri ekranizaciji sedmih lutkovnih pravljic Jane Stržinar (Zaljubljeni zmaj, Začarane rožice, Vilinka, Povodni mož in Makov škrat, Zimska zgodba, Kapljica v pomladi in Pravljica o brezi). V njih je Jana Stržinar razvila samosvojo in takoj prepoznavno lutkarsko poetiko.

Poetiko, katere osnova je globoka vera v holistično naravo sveta, kjer ima vsako bitje svoje mesto in pomen, je po mojem mnenju po krivici prezrta. Jana Stržinar jo je gradila v času, ki je bil naklonjen bliskovitemu razvoju tehnologije in ustvarjanju kibernetičnih svetov.

Zdaj, ko postaja vse bolj jasno, da razvoj tehnologije ne bo odrešil človeka pred njegovim nihilističnim rokovanjem s svetom, postaja ekološka motivacija pravljičnih junakinj in junakov Jane Stržinar še kako pomembna! Zaupanje v čustva in naklonjenost  do drugih bitij ni vprašanje estetike, ampak etike in v tem smislu se njene pravljice vključujejo k reševanju sveta.

Priporočam vam, da umetniška hotenja Jane Stržinar podprete in s tem vrnete nebu in zemlji nekaj mavričnega upanja.

______________________________________________________

Tone Partljič

MNENJE O PREDSTAVI JANE STRŽINAR
Vilinka

Vilinka, kakor napoveduje že naslov, je predstava o bajeslovnih bitjih in je pravljična pripoved in poetična upodobitev spopada dobrega in zlega, rože in kamna, svetlobe in mraka.
Glavna junaka sta Skalni Vilenjak in cvetlična Vilinka. Vilenjak sanja o gradu, ki ga bo zgradil. Je sanjač, ki nima moči za uresničitev sanj. Je umetnik, ki se spopada z motivom, a ga ne zna in ne more realizirati. Pomaga mu še
(neslutena ) ljubezen, kot moč za realizacijo…
Vilinka mu namreč daruje čarobna mavrična semena, ki pomagajo skalam in skalnemu Vilenjaku zgraditi grad.
Toda ko ga zgradi, se ne spomni ne na hvaležnost ne za seme ljubezni. Vilo zavrne, češ da je grad zgradil sam in celo mavrično rožo, ki mu jo je posadila kot ljubezenski znak pred gradom, zavrže. Ker je Skalni Vilenjak hoče le skale. Njegovo srce je temačno in ni čudno, da se k njemu priselijo trije
Mračnjaki – Črnjaki… Ta pravljični spopad se nadaljuje v fabulativno bogati zgodbi, polni ljudskih in pravljičnih predvidljivosti in presenečenj…
Do zmage rož, svetlobe, ljubezni!
Že več kot dobro desetletje pisateljica in lutkovna pravljičarka Jana Stržinar vodi svoje Mavrično gledališče. Ne le zaradi vztrajanja v težki nehvaležni umetniški panogi (Mavrično lutkovno gledališče ene igralke – avtorice), tudi zaradi izpovednosti delo vsekakor priporočam.
____________________________________________________________

Jurij Pervanje
režiser

MAVRIČNE PRAVLJICE

Mavrični svet bogatih zgodb je poln domišljije, ljudskih modrosti, poznanih in novih, mračnih in veselih – dobromislečih likov, predvsem pa v njem z velikimi plameni gori ljubezen do narave, okolja. Otroci se zlahka vživljajo v ta svet zlega in dobrega in nevede pijejo z žejnimi požirki plemenit odnos do narave.

Avtorica zgodb, likov, kostumov, scenografije, kreatorka in izdelovalka lutk ter igralka Jana Stržinar bi skozi TV okno tako lahko ponudila svoj pravljični svet širšemu, predvsem mlademu, občinstvu.

__________________________________________________________

Neža Maurer

MNENJA O PREDSTAVI JANE STRŽINAR
Vilinka

Vilinka je ena izmed priljubljenih pravljičnih iger Jane Stržinar. Po vrsti že deveta. Morda bo sčasoma postala najljubša. Zakaj? Zaradi iskrenosti, s katero popelje gledalce v pravljični svet – ki pa je vendarle tudi človeški svet. Mladi gledalci seveda sledijo samo pravljici – in tako nezavedno srkajo Vilinkin plemenit odnos do narave. Ona ima rada cvetje – in njene cvetlice so zaradi tega čudežne. Rada ima skale, planine in gozdove – zato svet živi z njo in ona z njim.
Povsem drugačen je on – Skalni Vilenjak. Tudi on živi v naravi, v gorah – toda prepričan je, da so vse lepote zaradi njega tu. Samo sebe čuti in vidi. Želi si sezidati velik grad – nekaj, kar bo na zunaj pričalo o njegovi veličini.
(Koliko ljudi ravna podobno!) Toda delo je težko. Šele Vilinkina ljubezen, njene mavrične cvetlice mu pomagajo željo uresničiti.
Njegovi podaniki ali pajdaši – črne prikazni – mračnjaki, črnjaki- so samo zunanja upodobitev Vilenjakove duševnosti: Nadutko je nadut; Krutko je krut; Tupko je top, zabit. Je kaj čudno, če Skalni Vilenjak s takimi pomagači potaca Vilinkine mavrične cvetlice – ne da bi jih sploh opazil.
(Koliko ljudi ravna podobno!)
Prav v tem je osnovno nasprotje med grobo oblastjo nad naravo in ljubečim sodelovanjem z njo.

Avtorica Jana Stržinar (ki je istočasno ustvarjalka lutk in okolja) v resnici čuti kar piše. Zato so njene improvizirane kulise s skalami in cvetlicami tako prepričljive. Lutke v naravni človeški velikosti – oživi sama: s svojim telesom stoji za njimi, svoj glas jim daje.
Pravljične osebe resnično živijo v njej (morda v marsikomu od nas) zato je njen glas, ki ga posoja svojim lutkam, tako prepričljiv, resničen. Slišimo Vilinkino milino in zaupanje v naravne moči. V glasu čutimo Vilenjakov notranji boj med prevzetnostjo in poštenostjo.
Moč lutkovnih iger Jane Stržinar je v tem, da gledalcem posreduje resnična prepričanja in da so pravljične osebe udejanjanje njenih idej.

________________________________________________________________________

Renata Šribar, zasebna raziskovalka in docentka za antropologijo
na Fakulteti za podiplomski humanistični študij, Ljubljana

RECENZIJA LUTKOVNIH PRAVLJIC JANE STRŽINAR IN PRIPOROČILO

Umetnica Jana Stržinar svoje delo posveča majhnim, večjim in že odraslim otrokom. S svojim Mavričnim gledališčem obiskuje tudi vzgojno-izobraževalne ustanove, še zlasti pogosto jo vabijo v osnovne šole. Kot avtorica predstav in lutk in tudi izvajalka namenja svoja dela zlasti starostnim skupinam od 6 do 15 let, saj lutkovne pravljice, s katerimi gostuje v aktualnem obdobju, vključujejo močno noto okoljskega ozaveščanja, s katerim je treba pričeti prav v obdobju odraščanja. V skladu z njenimi avtorskimi izkušnjami se na predstave Vilinka, Pravljica o brezi in Povodni mož in Makov škrat zelo dobro odzivajo tudi najstniki in najstnice. Otroci, v teh letih skorajda že mladi moški in ženske, so čustveno odzivni in kar najbolj gnetljivi v oblikovanju svojega sebstva, v kolikor jim informacije, nasvete, vizije njihove in skupne prihodnosti posredujemo na občutljiv in neavtoritativen način.

Navedene pravljice, ki so tako vizualno kot sporočilno prava umetniška dela, posredujejo vednost o trajnostnem sobivanju z naravnim okoljem in človeške vrednote, na katere naš čas rad pozablja. Šola pa je še vedno tisto mesto, ki v kar največji meri dopolnjuje, nadgrajuje ali celo nadomešča družinski manko glede učenja o vrednotah, ki združujejo ljudi, vzdržujejo naravo in podpirajo demokratično družbo. V tem smislu so predstave Jane Stržinar za nižje in višje razrede navdih in osvežitev šolskega okolja. Sporočila predajajo z globokim uvidom in posluhom za odraščajoče tako, da je ob predstavah toplo pri srcu tudi učiteljicam in učiteljem. V preobremenjenem vsakdanu namreč tudi odrasli potrebujemo občasne opomine, za kaj se je vredno truditi in kaj je najdragocenejše, kar lahko prenesemo otrokom.

Pravljica Vilinka med vsemi aktualnimi predstavami najbolj nagovarja starejše otroke, najstnice in najstnike v najvišjih razredih OŠ; govori o vilinskem bitju, ki ustvarja čudežno cvetje, poustvarjanje vsega dobrega in lepega. Z eno takih rožic pomaga Vilenjaku zgraditi skalnati grad, toda ta po uspelem podvigu postane ošaben in odvrže rožico. V njegovem gradu se naselijo trije mračnjaki Nadutko, Krutko in Tupko, ki vsak na svoj, sebi lasten način uničijo še drugo čudežno cvetje. A Vilenjak se kmalu zave, kako prazno je njegovo življenje s tako omejenimi sostanovalci. Ker mu ti ne zmorejo najti čudežnih cvetlic, saj zanje ostanejo nevidne, gre pobrat odvrženo rožico, tisto prvo, ki mu je pomagala zgraditi grad. Zdaj Vilinka ve, da so nastopili novi časi, in skupaj z Vilenjakom zaživita sredi čarobnega, magičnega cvetja, ki ga je zasadila tudi okoli njegovega gradu.
Pravljica metaforično obrazloži, zakaj se zloba in nehvaležnost ne izplačata in zakaj je pomembno spoštovati pomoč in lepoto. Mračnjakom črnjakom, ki imajo črno dušo, nihče ne želi biti podoben. Najstniki in najstnice prejmejo sporočilo, da privzemanje negativnih vzorcev ni priporočljivo za dobrodejen vstop v svet odraslih.

Predstava Pravljica o brezi na lep, razumljiv način govori o sožitju z naravo in poseže v umevanje otrok z jasnimi podobami in besedami. Vilinsko deželo, kjer so tudi drevesa nomadska, udari nesreča. Drevesno ljudstvo se razbeži in breza se znajde sama. Pomaga si tako, da se globoko poveže z zemljo in da se razume z nebom. Nekega dne se znajdeta ob njej Dumbo in Bumbo, ki jo sprva hvalita, nato pa začneta njene dele uporabljati za izdelavo stolov in gradnjo zavetja. Breza je srečna, da ima družbo, zato potrpi, vse dokler se ne spravita nad lubje, ki je vitalnega pomena za njeno preživetje. Tedaj se spomni, da ni navadno drevo, in ju s premikanjem straši, saj jo imata za stvar. Njeno nagajanje, s katerim ju želi le podučiti, ne pomaga. Zaleže pa, ko oba neumneža obišče v sanjah in jima razloži, da je čuteče bitje, ki ga njuno početje boli. Dumbo in Bumbo spoznata, kako neobčutljiva sta bila. Z zdravilom iz zelišč ji pomagata, da si opomore, in vsi trije se skupaj odpravijo po sledi drevesnega ljudstva.

Povodni mož in Makov škrat je precej strukturirana pravljica, ki ji bodo z veseljem sledili v nižjih in višjih razredih osnovnih šol, še zlasti v petem in šestem razredu. Domiselno uporablja znano slovensko pravljično in pesniško podobo povodnega moža. A če je v Prešernovi pesmi konec nesrečen, je tu več kot srečen, saj se ne osreči le povodni mož Voltek, temveč tudi narava. Voltek namreč živi v umazanem ribniku, iz katerega mora kar naprej nositi človeško šaro. V osamljenosti ga razveseljuje zgolj čudežno makovo polje, a Makov škrat se razjezi nanj, ker mu krade cvetlice. Ko se mu povodni mož izpove, ga škrat obdari in o njem pove še potepuški rožici Marjetici. Ta je radovedna in konča s povodnim možem v njegovem umazanem ribniku. A na srečo je škrat ni pozabil; prste vtakne vmes še čarovnica Zelena in na koncu je Marjetica rešena, ribnik očiščen, povodni mož Voltek pa ves srečen med načaranimi lokvanji.

_______________________________________________________________________

KULTURNI DOM SLOVENJ GRADEC

Izjava o sodelovanju

 Z Jano Stržinar sodelujemo že vrsto let, njene predstave uvrščamo tudi na spored našega lutkovnega abonmaja. Odziv publike na njene predstave je vedno odličen, saj zna z vizualno bogato scenografijo in prisrčnimi lutkami na odru pričarati resnično pravljično doživetje, hkrati pa otroke vzpodbuja k aktivnemu spremljanju zgodb in njihovih sporočil, ki, kot je v navadi ljudskega pripovedništva že od nekdaj, vsebujejo poučne elemente in moralne nauke, primerne za mlado publiko, dotaknejo pa se tudi odraslih.

Z Jano Stržinar bomo vsekakor sodelovali tudi v prihodnje.

Direktor KD SG, Benjamin Pirnat

_____________________________________________________________________

NARODNI DOM MARIBOR

Producent Marjan Rajbenšu

V okviru programov na Otroškem Lentu že vrsto let sodelujemo z Mavričnim gledališčem. Jana Stržinar je uspešno nastopila z svojimi avtorskimi pravljičnimi predstavami: Vilinka, Začarane rožice prijazne čarovnice, Kapljica, Morjanka, Pravljica o brezi in Vilinček Vill ob glasbeni spremljavi ansambla Uluru.
Njena dela bomo z veseljem uvrstili v program tudi v prihodnje.

___________________________________________________________________________

KULTURNI DOM KRŠKO

Katja Ceglar, direktorica

Z Jano Stržinar, ki ustvarja kot samostojna kulturna delavka kulturni dom Krško že vrsto let sodeluje. V okviru gledališko-lutkovnega programa, ki ga organiziramo za obiskovalce, tako v okviru otroškega gledališkega abonmaja, predstav za vrtiške in šolske skupine in predstav za izven, je nastopila s lutkovnimi pravljicami Morjanka, Začarane rožice, Modra pravljica o mavrici in Modrem svetu in Vilinka.
Jano Stržinar, avtorico in izvajalko predstav Mavričnega gledališča, smo v kulturnem domu Krško gostili tudi v preteklih dveh letih 2011/12 s predstavama Lunina vila in Kapljica na obisku.
Scensko razkošne pravljice z velikimi lutkami pritegnejo gledalce, jih navdušijo in motivirajo k prijetnemu, spontanemu sodelovanju. Čeprav njene predstave trajajo 45 minut, jim tudi najmanjši zbrano sledijo, skozi simboliko pa se dotaknejo tudi odraslih.
Z Mavričnim gledališčem bomo sodelovali tudi v prihodnje.

_______________________________________________________________________

NOTRANJSKI REGIJSKI PARK
KULTURNI DOM CERKNICA

Programska vodja Liza Vipotnik

Z ustvarjalko Jano Stržinar že vrsto let uspešno sodelujemo. Na odru našega kulturnega doma je nastopila z lutkovnimi pravljicami: Povodni mož in Makov škrat, Zaljubljeni zmaj, Kapljica na obisku, Vilinka, Lunina vila, Pravljica o brezi in Vilinček Vill.

Zainteresirani smo za sodelovanje tudi v prihodnje.

ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV LJUTOMER, KRIŽEVCI, RAZKRIŽJE

Predsednica ZKD Ema Tibaut

V okviru abonmaja, ki ga pripravljamo že nekaj let, je s svojimi lutkovnimi pravljicami Povodnjak in Makov škrat, Modra pravljica o mavrici in Modrem svetu in Vilinka že tretje leto zaporedsodelovala tudi ga. Jana Stržinar.
Mavrično gledališče je ponudilo zanimive, scensko bogate in vzgojne predstasve, ki so navdušile tako otroke, kot tudi ućitelje, vzgojitelje in starše. Za projekte Mavričnega gledališča smo zainteresirani tudi v prihodnje.

_____________________________________

OI JSKD Ljutomer

Predmet: Poročilo o predstavah Lunina vila

Mavrično gledališče oz. gospa Jana Stržinar je v Ljutomeru odigrala štirikrat predstavo Lunina vila .V sklopu našega abonmaja, si je predstave ogledalo 1047 otrok in dijakov predšolske vzgoje.

Odzivi otrok so bili zelo dobri, saj je razkošna scenografija ustvarila poseben čar na odru, gospa Jana pa jih je popeljala v pravljični svet Mavričnega gledališča. Čeprav je posamezna predstava trajala 45 minut, so jo otroci dobro spremljali, saj so proti koncu vedno pravilno ugotovili, kam je izginila Lunina vila, kdo vse se je pojavljal na odru med zgodbo. Gospa Jana je mojstrsko odigrala več likov in bila s kostumografijo zelo prepričljiva in prisrčna.

Želimo si več takšnih ustvarjalcev, ki z vso svojo energijo in znanjem doprinesejo k razvoju naših najmlajših in se skozi pravljični svet dotaknejo tudi odraslih. Z Mavričnim gledališčem želimo sodelovali tudi v prihodnje,  z novimi predstavami.

Koordinatorka OI JSKD Ljutomer, Mira Rebernik Žižek, l.r.

_______________________________________________________________________

JSKD OI RAVNE NA KOROŠKEM

Jožica Pušnik

Samostojna ustvarjalka v kulturi gospa Jana Stržinar je s svojo predstavo gostovala v Ravnah na Koroškem, v petek. 6. februarja 2004. predstava je bila odigrana v okviru lutkovnega abonmaja, ki ga organizira Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ravne. Predstavo si je ogledalo 200 otrok in starši.

Za korektno odigrano predstavo in za sodelovanje se ga. Jani Stržinar lepo zahvaljujemo. Glede na visoko strokovnost, kreativnost in profesionalno izvedeno predstavo smo v okviru našega lutkovnega abonmaja zainteresirani za vse njene nove projekte.

________________________________________________________________________

KULTURNI CENTER LITIJA

v.d. direktorja: Lidija Hauptman

V kulturnem centru Litija že nekaj let organiziramo sobotne otroške matineje, ki trajajo od septembra do maja. Gospa Jana Stržinar je v preteklih sezonah gostovala pri nas s predstavami Zaljubljeni zmaj, Morjanka, Začarane rožice prijazne čarovnice, Kapljica, Vilinka in Pravljica o brezi. S svojimi nastopom je vedno navdušila občinstvo, zlasti so občudovanja vredne njene scenske postavitve.
Zaradi njenega korektnega in profesionalnega odnosa smo za sodelovanje z njo zainteresirani tudi v prihodnje.

_________________________________________________________________________

DOM KULTURE KAMNIK

Programski vodja Goran Završnik

Dom kulture Kamnik deluje od leta 2002. Prav toliko časa nudimo našim obiskovalcem gledališke abonmaje, od katerih ima abonma gledaliških predstav za otroke prav posebno mesto. Naši najmlajši publiki želimo vsako leto približati kar se da zanimive in kvalitetne izvajalce, ki v svet ponavljajočih se komercialnih ponudb vnašajo svežino in najrazličnejše poglede na svetove okoli nas.
Prav zato smo se odločili, da bo prva predstava otroškega abonmaja v sezoni 2006/07 predstava Mavričnega gledališča. Pravljica o brezi je drugačna, pravljično prepričljiva, estetsko dovršena in za spremembo od večine drugih predstav otroške pozornosti ne priteguje z divjimi dinamičnimi vložki, glasno glasbo in drugimi efekti, ampak jih pritegne s umirjeno pravljično prepričljivostjo in pušča veliko prostora otroški domišljiji.

Jana Stržinar se je na omenjenem gostovanju izkazala kot profesionalka, tako glede izvedbe kot same organizacije in tehnične priprave. Zaradi vsega tega in prej omenjenih razlogov bomo s Mavričnim gledališčem zagotovo še sodelovali.

________________________________________________________________________

CANKARJEV DOM NA VRHNIKI

Vodja Cankarjevega doma Igor Berginc

V otroškem abonmaju 11. šola sezona 2004/05 smo v Cankarjev dom na Vrhniki med ostalimi gledališči povabili tudi Mavrično gledališče s predstavo Vilinka. Nad delom Jane Stržinar, ki je tudi voditeljica Mavričnega gledališča in njeno predstavo smo bili navdušeni. Jana. ki je hkrati igralka, režiserka, izdelovalka lutk, avtorica tekstov pravljic …, je s svojo pravljično predstavo navdušila tako odrasle kot male gledalce, ki so v tišini in z velikim zanimanjem poslušali zgodbo o pravljičnih bitjih in njihovih dogodivščinah.
Mavrično gledališče bomo z velikim veseljem še povabili na naš oder in se skupaj z njim in našimi malimi gledalci veselili novih lutkovnih predstav in dogodivščin pravljičnih junakov, ki jih bo ustvarila Jana Stržinar.

_______________________________________________________________________

ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV AJDOVŠČINA

Vladislava Navotnik

Zveza kulturnih društev Ajdovščina v okviru svojih abonmajskih predstav za otroke že vrsto let sodeluje z ga. Jano Stržinar. Pravljične predstave Mavričnega gledališča so bile s strani otrok in učiteljev vedno lepo sprejete.
V letošnjem letu smo sodelovali s predstavo VILINČEK VILI, ki je bila pri otrocih sprejeta z še posebnim navdušenjem.
Otroške pravljične predstave Jane Stržinar so zelo pestre, privlačne in so zaradi poučne in izrazito pravljične vsebine, primerne za otroke različnih starosti.
Ker gospa Jana Stržinar vsake toliko časa pripravi novo predstavo za otroke, smo prepričani, da bo naše sodelovanje potekalo tudi v prihodnje.

______________________________________________________________________

EKOŠOLA

Nacionalni koordinator programa Ekošole

Mag. Gregor Cerar

V slovenskih ekošolah smo v preteklih letih kar nekajkrat z velikim zanimanjem gledali in brali različne pravljice izpod vašega peresa. Posebno mesto med njimi gre seveda Pravljici o brezi, v kateri otrokom na zanimiv in privlačen način predstavljate vrednote in izjemen pomen trajnostnega razvoja z veliko mero strpnosti, medsebojnega spoštovanja ter sožitja z okoljem in naravo. To je tudi osnovno poslanstvo Ekošole.
Z velikim zanimanjem bomo spremljali nastanek vaših zgodb tudi v prihodnje.

————————————————————

Nacionalna koordinatorka Ekošole

Nada Pavšer

V Ekošoli podpiramo prenovo pravljične predstave POVODNJAK IN MAKOV ŠKRAT za sedanjo in prihodnjo generacijo otrok.

Pravljični projekti Jane Stržinar z ekološko vsebino pomagajo bogatiti ekošolo, ki vsakemu posamezniku oziroma skupini učencev ponudi različne možnosti za učenje ter razvijanje različnih spretnosti in veščin pri oblikovanju osebnosti in razvijanju pozitivne samopodobe ia so zato odličen didaktični pripomoček, ki lahko pomaga učiteljem, pedagogom in učencem izvajati konkretne dejavnosti na šolah.
Pravljice, ki vzpodbujajo k ekološkemu ozaveščanju samoumevno in mimogrede, so še posebej pomembne za najmlajše, saj jim pravljica približa pomen čiste narave samoumevno in mimograde brez žuganja s prstom.

V pravljični predstavi POVODNJAK IN MAKOV ŠKRAT so otroci v predstavio aktivno vključeni in skupaj z prijazno čarovnico Zeleno očistijo ribnik povodnega moža. Mladi v ekošolah s pomočjo pravljičnega doživetja, katerega del je ekološko ozaveščanje tako laže spreminjajo dosedanje razmišljanje in delovanje, ter ustvarjajo pogoje za udejanjanje sonaravnega, oz. trajnostnega razvoja naše dežele. Trajnostni razvoj v ekošoli pomeni graditev vrednot z veliko mero strpnosti, medsebojnega spoštovanja ter sožitja z okoljem in naravo, kar je tudi osnovna nota ekoloških pravljic Jane Stržinar.

SPREMNA BESEDA ZA KNJIGO PRAVLJICA O BREZI
Nada PAVŠER
Nacionalna koordinatorka ekošol Slovenije

Pravljici na pot v otroška ušesa in srca,
ki naj pomaga buriti domišljijo in graditi vrednote Ekošole kot načina življenja

Pravljica o brezi pričara tisto notranje občutenje dreves, ki človeka priklepajo nase, ki polnijo naša srca in obnavljajo duha.
Vsi razumemo, da so življenjski sistemi tega planeta med seboj povezani, da je naša prihodnost odvisna od zdravega gozda, zelenega travnika in modrega morja. Vemo, da lahko človekova prizadevanja za pridobivanje dobrin in uslug poškodujejo in uničijo okolje, od katerega smo odvisni mi in naši otroci. Prav je, da pustimo pot naravnemu razvoju – evoluciji, kjer nič ne ostane nespremenjeno kot npr. premikanje kontinentov, spreminjanje pragozdov in puščav. In če so nekoč potek evolucije narekovali veter, dež in sonce, je prihodnost tega planeta v mislih in dejanjih človeka. »Uravnoteženost in boj med pohlepom, sočutjem strahom in razumom odločata o usodi vsega živega na zemlji.« (Charles Lynn Bragg)
Narava nam je v miljardah let razvoja ponudila veliko vsega, tako da smo postali močni in mogočni. Vsak trenutek se spomnimo na to, da se odzovemo na to dobroto. In če se ob hrastu, ki zna prestati zimske viharje in poletne vročine po moško krepimo, nam breza ponuja nežnost in ljubezen čudovitega ženskega principa matere narave.
Pravljica o brezi nam pomaga bogatiti Ekošolo, ki vsakemu posamezniku oziroma skupini učencev ponudi različne možnosti za učenje ter razvijanje različnih spretnosti in veščin pri oblikovanju osebnosti in razvijanja pozitivne samopodobe.
Rojstni dan Ekošole kot način življenja v Sloveniji je svetovni dan okolja, 5.junij 1996. Ponosni smo na prehojeno pot, veliko poguma, znanja, vztrajnosti, vizije in ljubezni do slovenske zemlje je bilo potrebno na vsaki slovenski šoli, da je program žaživel.
Ekošola je šola naravnih vrednot za 21.stoletje, ki pomembno sooblikuje pot Slovenije v sonaravnost, trajnostni razvoj. Vsak od nas je soodgovoren, da Slovenija ostane edinstven raj pod Triglavom zelena učilnica – vrt Evrope. To je uresničljiva vizija, ki jo bo Ekošola kot način življenja Slovenije dejavno in pogumno uresničevala.
Mladi v ekošolah lahko spreminjajo dosedanje razmišljanje in delovanje, ter ustvarjajo pogoje za udejanjanje sonaravnega, oz. trajnostnega razvoja naše dežele. Trajnostni razvoj v ekošoli pomeni graditev vrednot z veliko mero strpnosti, medsebojnega spoštovanja ter sožitja z okoljem in naravo.
Prav zato je Pravljica o brezi odličen didaktični pripomoček, ki lahko pomagajo učiteljem, pedagogom in učencem izvajati konkretne dejavnosti na šolah..
Iskreno čestitam avtorici pri tako pomembni publikaciji za ekošole.